Mangartsko sedlo

Vzpon po cesti ne rabi komentarja, zanimiv in vreden obiska je že sam po sebi. Že pred leti sem vozil del spusta nad tunelom, ki je najzahtevnejši in ga zelo slabo zvozil. Takrat sem nadaljeval po poti ob Mangartskem potoku do planine, ki pa ni nič posebnega, zato sem idejo o kakem zanimivejšem spustu opustil.

Po ogledu posnetkov italijanskih kolegov pa je zadeva postala bolj zanimiva, saj so vozili spust po stezi praktično od sedla do Loga, kar pa je že vredno ponovitve. 

Začetek z vrha, večinoma po tekoči stezi z čudovitimi razgledi je bil zame novost, ki pa hitro mine. Nadaljevanje čez cesto je poznano, tokrat, z vso varnostno opremo je bil nevozen le en del, sicer pa je tehničnih detajlov, kotalečega kamenja in ostalih ovir veliko in posledično ocena S6 (mesta S7). Niže pridemo v gozd na čudovito stezico, ki pripelje v vas Strmec. Leve opcije, ki obide vas, ki so jo vozili predhodniki lani, letos kot kaže ni vozil nihče, saj deluje zapuščena. Niže proti Logu se nadaljuje lepo vozna, bolj enduro trasa.

Končni vtis: ena lepših Slo AM MTB tur.

GPX sled

Višarje&Monte Nebria

Potem ko je bil vzpon na Višarje betoniran, ja postal bolj zanimiv tudi za MTB turo. Spodaj sva našla lepšo varianto dostopa vzhodno od Zajezere, nato pa po cesti gor, z vmesnimi počitki do "Rogličevega svetišča". Na kak lep dan moraš kar v vrsti čakat, da prideš do fotografije s tablico:)

Spust ni preveč zahteven, zgoraj je nekaj pivotov, tik preden se pot poravna proti spodnji postaji, pa je edini zelo zahteven del, ki bo počakal, da ga odpeljem ob kaki drugi priložnosti:)

Ker je bilo kondicije še dovolj, sva jo mahnila čez vas na drugo stran proti manjši gori Monte Nebria. Najprej makadam se proti vrhu spremeni v eno lepših mulatjer, ki jo je vredno obiskati tudi manj veščim bajkerjem. Nisva se vračala nazaj po njej ampak sva šla peš na najvišji vrh grebena (peš vzpon cca 50 višincev) od koder se globoko dol v dolino spušča steza, ki pride v vas Ukve. Že prvi metri so divji in izpostavljeni, takoj se pričnejo tudi serpentine, kjer brez pivota ne gre. Potrebna je skrajna previdnost, saj je kar nekaj delov skrajno izpostavljenih. Niže je nevarnosti manj, zahtevnost pa nič kaj ne popušča. Pot se zaključi pod "streho", saj imamo nad sabo viadukt AC, kar tudi ne doživiš na vsaki turi. Kljub težavnosti sem dol stopil le na eni serpentini, posledično zahtevnost čista S7.

GPX (Strava)