sobota, 29. oktober 2011

okoli Polovnika (Čez utro)

Greben Polovnika ni bajkabilen, kljub temu pa lahko naredimo zanimivo (in tudi naporno) turo, s katero ga v celoti obkrožimo. Kljub temu, da poteka večina krožne poti ob vznožju Polovnika, je makadamska in deloma asfaltna cesta po levem bregu Soče zanimiva alternativa za hrupno in prometno glavno cesto med Bovcem in Kobaridom. Na turi bomo deležni lepih razgledov na pogorje Krna, kolesarili bomo skozi zanimive vasi nad Kobaridom, na planini Zaprikraj si je vredno ogledati obnovljene strelske jarke iz prve vojne, seveda pa je omembe vreden tudi dolg in izredno tekoč spust.

Z Urbetom sva štartala iz Kobarida in se najprej po asfaltu in makadamu povzpela na planino Zaprikraj. Do tu ni težav, malo za planino pa se prične prečnica proti lovski koči pod sedlom Čez utro, ki je precej težavna, saj je marsikje odnešena in potrebno je kar nekaj sestopanja. Sledi večinoma peš vzpon od koče do sedla, nato pa čudovit spust do doline Soče. S tem načrtovane ture že nisva zaključila, saj sledi še vzpon po slabi makadamski cesti do vasi Magozd in nato lep spust po mulatjeri in mimo slapu Kozjak v dolino.

Zahtevnost vzponov:  V3 Kobarid-Zaprikraj

Zanimivost prečenja: P3/5 (cca 30% nevozno, večinoma nerazgledno)

Zahtevnost spusta: S4

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 




planina Zaprikraj

steza proti lovski koči

pogled v smeri Krna s prevala Čez utro
Foto: Picassa (Primož Fegeš)  

petek, 28. oktober 2011

Berebica

Od top tur v Sloveniji je Berebica gotovo najbolj osamljena, mogoče jo celo samo zaradi tega uvrščam na tale seznam. Gre za mulatjero iz prve vojne, ki so jo zgradili, da so iz vrhnje točke opazovali cesto na Vršič, od takrat pa je skoraj zapuščena, saj jo verjetno uporabljajo samo lovci. Razen v zgornjem delu ni pretirano razgledna, na poti je potrebna precejšnja zaloga vode saj izvirov ni, povratek v dolino pa je po isti poti. Če izvzamemo našteto, nas na vrhu čaka neokrnjena narava, popoln mir in celo razgled na najvišje vrhove Julijcev. Zadnji del proti lovski koči je že precej poškodovan, na enem mestu je cesta odnešena v celoti, kar pa seveda ne pokvari vtisa o turi.

Zahtevnost vzpona: V4 (precejšnja dolžina)
Zahtevnost spusta: S3

 

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 

GPS sled (ocena ture se malo razlikuje:))


zadni del poti proti lovski koči

Vir fotografij: Picassa (kolesarček88)

torek, 25. oktober 2011

okoli Begunjščice


Idejo za turo sem dobil z znane internetne strani, po ponovitvi pa se strinjam, da je opisana kombinacija sicer zelo naporna, vendar tudi zanimiva. Tura vključuje prečenje zanimivih planin pod Stolom in Vrtačo, na Zelenici nas obkroža že prava visokogorska pokrajina, pravi turni kolesar seveda ne sme spustiti Bornove poti (čeprev je lažja v nasprotni smeri), na južni strani pa za zaključek sledi še spust v Rodine.

Štartal sem pri jezeru v Završnici in nato po makadamu do Valvazorja, nato desno po gozdni poti preko Žirovniške, Zabreške in Smokuške planine proti Tinčkovi koči, pred katero prečimo jugovzhodna pobočja Stola po čudoviti, ozki in izpostavljeni stezi. Sledi vzpon po slabem makadamu preko Smokuške planine na Zelenico in spust, najprej po cesti nato po stezi do Ljubelja. Tu se prične Bornova pot, katere začetek je primerljiv s precej bolj znano Val Unio v Švici. Do Prevale se pot konstantno vzpenja in kot da teh višincev ne bi bilo dovolj, sledi še en divji vzpon po makadamu proti izviru Rože. Poskusil sem po poti proti Roblekovemu domu, vendar sem se zaradi preveč pešačenja obrnil, držim se namreč načela, da grem s kolesom samo tja, kjer je možno kolesariti čez 90% odseka. Za Tomčevo kočo sledi zanimiv spust na Kališča in proti Rodinam.

Zahtevnost vzponov:
  • V4 (Završnica-Valvazor)
  • V5 (Tinčkova koča-Zelenica, zaradi mokre ceste mesta V6)
  • V6 (Bornova-izvir Rože)
Zanimivost prečenj: P5 (Valvazor-Tinčkova Koča in Bornova pot)

Zahtevnost spustov:
  • S4 Zelenica - Ljubelj (zgoraj spust po cesti, spodaj po lepi stezi po gozdu)
  • S4 Tomčeva koča - Rodine (mesta S5; sicer ne pretirano zanimiv spust)

 

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 





ena izmed planin pod Stolom

Bornova pot


jezero v Završnici

Foto: Picassa (Alenka Mihorič)

ponedeljek, 24. oktober 2011

Vajnež

Greben Karavank je na severno stran ostro odrezan s strmimi prepadi, južna pobočja pa so popolno nasprotje. Podobno kot pod Košuto so tudi na območju od Dovške Rožce do Stola pod vznožjem številne planine, vendar z eno prednostjo - preko Belške planine in Seče se je možno pripeljati dobesedno na vrh Vajneža. Pot lahko nadaljujemo še naprej na Stol, tokrat pa se bomo preko planine Stamare in zanimive Gajškove poti spustili nazaj v Slovenski Javornik pri Jesenicah. Tura je naporna, potrebno je veliko kondicije, tudi ugodnih vremenskih razmer in trme, zlasti za zadnji vzpon na vrh Vajneža. V kolikor gre kaj narobe se na poti ponujata najmanj dva spusta v dolino, eden s sedla Kočna, drugi s Svečce.

Turo smo pričeli na Slovenskem Javorniku in se preko Javorniškega Rovta in Pustega Rovta povzpeli pod planino Kočna, kjer se prične večkrat kritizirana nova cesta na planino Svečca. Sicer je grda in močno zareže v naravo, vendar je po mojem mnenju še vedno ustrezna tudi za turne kolesarje, saj zgornja planinska pot zahteva kar nekaj peš hoje ob kolesu in številna sestopanja. Nadaljevali smo (po bivši) čudoviti stezi na planino Seča in od tu preko melišč na pašnike pod Belščico. Od sedla pod Vajnežem se je potrebno res potruditi, saj si je potrebno izbrati najboljšo traso vzpona glede na trenutne razmere. Spust poteka preko Hrašenske in planine Stamare proti HE Javorniški Rovt, pred katero pravočasno zavijemo levo na ozko in izpostavljeno Gajškovo pot, ki nas pripelje do Javornika.

Zahtevnost vzpona:
  • V3 (do križišča za Belško planino)
  • V4 (do Belške planine)
  • V7 (vzpon po brezpotju, vozen v celoti) 
Zanimivost prečenja: P5/5 (najlepše prečenje v Karavankah, primerljivo z mulatjerami na Tolminskem)

Zahtevnost spusta:
  • S5 (mesta pod Hrašensko planino S6); sicer nekako "izgubljen" spust, saj do Hrašenske planine steze skoraj ni, pod planino Stamare pa vozimo po nezanimivi gozdni vlaki)
  • alternativa 1: S4 (iz Pustega Rovta do Javorniškega Rovta); najprej slaba steza ob potoku (S5), pogosto sestopanje, nižje na travnikih lepše
  • alternativa 2: S4 (iz Belške planine na Dobravske Rovte), zgoraj odlična serpentinasta steza, nižje preko travnikov)

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 






pogled na Javorniški rovt s poti na Belščico

(bivša) čudovita steza do planine Seča, v ozadju krnica z melišči,
preko katerih se dvignemo na pašnike pod vrhom


na Belščici, v ozadju Golica

na vrhu, v ozadju Stol


sobota, 22. oktober 2011

Glinščica z okolico

Dolina Glinščice je prava izbira za obdobje, ko je v celinskem delu Slovenije zima. Neverjetno, kakšna dolina se spušča s Krasa dobesedno do prvih predmestij Trsta, v marsičem spominja bolj na pokrajino visoko v Alpah. Tura ponuja veliko zanimivega, od svetovno znane Lipice do kraših vasic Mihele, Beka in Botač, ki so že skoraj izumrle, seveda same doline Glinščice in tudi opuščene trase železniške proge, ki je nakdaj povezovala Hrpelje in Trst in po kateri sedaj poteka kolesarska cesta. Doživetij je toliko, da lahko v tem koncu preživiš ves dan.

Turo sva z Mihom pričela v Lipici in se po makadamu povzpela na Kokoš, od tu pa po grebenu do Sv. Tomaža in po pašnikih do Krvavega potoka, kjer sva se na kratko spustila v dolino Glinščice. Sledil je vzpon po kolovozih do vasi Beka (V4) in od tu preko travnikov do spusta v Botač (S4). Potka po dolini je atraktivna, vendar je potrebno paziti, saj je zelo obljudena. Vmes sva opravila še precej zahteven vzpon do cerkvice sv. Marije (V5) in nadaljevala do vasi Boljunec, kjer se soteska konča. Vzpon poteka najprej po asfaltni cesti nato pa zavije na že omenjeno kolesarsko cesto po trasi bivše železnice. Za vasjo Dolina sva zavila levo v gozd, gozdna pot naju je pripeljala na planjave okoli Krvavega potoka in Lipice. Med MP Lipica in kobilarno sva izbrala pot po italijanski strani in se nato pri kamnolomu usmerila čez gozt do hotelov.

Ture v okolici:


GPS sled in ostali podatki




dolina premore tudi pravi slap

najlepša potka povezuje vasici Botač in Boljunec


kolesarska cesta poteka skozi številne predore in
ponuja čudovite razglede na dolino spodaj
Foto (vir: Picassa)

petek, 21. oktober 2011

Konjščica-Zajamniki

Južne planine Pokljuke so znano turistično območje, med njimi pa posebno mesto zavzema planina Zajamniki, ki upravičeno velja za najlepšo v Julijcih. Večinoma vse so doseljive z avtom, poiskali smo tiste, kjer to še ni mogoče, zato se je za pristop s kolesom, potrebno malo potruditi. Tura ponuja popolno doživetje, od čudovitih razgledov po planinah, nad katerimi v ozadju kraljuje Triglav, do precej zahtevnega spusta, ki se zaključi pri prvih hišah v Srednji vasi.

Turo smo začeli v Srednji vasi in se po cesti povzpeli na Uskovnico, kjer se pričnejo odpirati razgledi na višje gore nad planino. Tu se prične zahtevnješi vzpon po slabem makadamu na planino Konjščica, kjer je pod okoliškimi dvatisočaki, ki se dvigujejo direktno nad planino, pravo mesto za okrepčilo. Nadaljevali smo po precej zahtevni stezici proti Rudnemu polju in dol na planino Praprotnico in po cesti do Zajamnikov. Po obveznem fotografiranju na planini smo pričeli spust po razritih gozdnih vlakah in singlah mimo planine Javornice in planine Četeže do Srednje vasi.

  • Zahtevnost vzpona: V4 (od Uskovnice do Konjščice V5)
  • Zahtevnost spusta: S5 (pod Konjščico in od planine Četeže do doline, pod Zajamniki S4)
Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 





planina Konjščica in Viševnik

prečetek potke pod planino je precej zahteven

najvišja slovenska ulica...
  
...in tudi najlepša


četrtek, 20. oktober 2011

Košuta-Jezersko

Dolg greben Košute s svojimi obsežnimi travišči že od daleč daje slutiti, da je pod njim marskikaj zanimivega tudi za gorsko kolesarjenje. Ture na planino Pungart, Šijo in Kofce so bile znane že iz prvih vodnikov, z gradnjo novih gozdnih cest in boljšimi kolesi pa so se kot zelo zanimive izkazale še druge potke, zlasti čudovita prečnica iz planine Pungart do Dolge njive, ki je vozna v obe smeri in nadaljevanje od Dolge njive preko Pečovnika do Jezerskega.  Možnosti za oblikovanje ture po lastni izbiri je ogromno, od lahkih in kljub temu zanimivih, do težjih ki jo tudi opisujem v nadaljevanju. Omenjena tura vsebuje vse, od čudovitih razgledov, prečenja preko zanimivih planin, ki se vrstijo ena za drugo in tudi malo adrenalinskega vložka na delu za Tegoško planino, saj prečnica poteka po izpostavljni in ozki potki. Mogoče manjka le zanimivejši spust, ki ga bo potrebno še najti.

Vzpon smo pričeli v Podljubelju in takoj za Matizovcem je že bilo potrebno strmo zagrizti po blatni vlaki proti grebenu med Kofcami in Belo pečjo. Vlaka se kmalu izboljša, vendar strmina ne popusti vse do Kofc, kjer se prične zanimvejši in izredno razgleden del poti mimo Šije in nad planino Pungart in Tegoško planino. Odločili smo se za zgornjo, zahtevnejšo pot, ki se prične malo za planino Šija in se na koncu planine Pungart priključi standardni po makadamu. Nadaljevanje vse do Pečovnika je enako zahtevno, zlasti vzpon do in mimo planine Dolge njive.

Zahtevnost vzponov:
  • V4 (Podljubelj-Kofce; mesta V5)
  • V6 (Dolga njiva-Zg. dolga njiva)
Zanimivost prečenja:
  • P5/5 (Kofce-Dolga njiva - idelano prečenje)
  • P4/5 (pl. Zgornja dolga njiva-Pečovnik)
Zahtevnost spusta: S2 (začetek spusta S3 po lepi potki, ki jo pogosto prekinja podrto drevje, nato spust po makadamu)






Planina Kofce


planina Šija

potka nad planino Pungart, vozna je v smeri Dolge njive

idilična planina Dolga njiva

tik nad planino Zgornja dolga njiva se odpre lep pogled nazaj na celoten greben Košute


Foto: Picassa