sobota, 1. december 2018

Boč mtb extrem

Bojda ima Boč nekaj lepih spustov, smo slišali iz krogov lokalcev, pa tudi Taubi je v preteklosti baje nekaj zanimivega že vozil. Tudi z vrha naj bi bojda šlo...

Pa smo probali. Štartali smo v Kostrivnici in preko vzhodnih pobočij prešli na vojaško cesto in na vrh. Če je bil vzpon tehnično nezanimiv, se je z prvimi metri spusta z vrha pričelo pravo presenečenje. Pot je speljana skozi skalni labirint in pogled nižje po pobočju ni kazal, da bi se teren kakor koli unesel. Pot je izredno zahtevna, tehnični detajli preko korenin, skale in strmina, zagotovijo, da nam ni bilo dolgčas niti za sekundo. Steza se nižje, v delu, ko se ji priključi pot od planinskega doma, nekoliko unese in postane tista prava mtb steza, na kateri pa se še vedno vrstijo zahtevni tehnični detajli, ki pa so tokrat, za spremembo od zgornjega dela, precej bolj obvladljivi.

Ker pa je le en spust spust za nas premalo, smo se še enkrat vrnili do planinskega doma in opravili spust še na južno stran, mimo rastišča velikonočnice in preko Galk. Pa je sledilo še eno presenečenje...spust, ki se ga ne bi sramovala niti najbolj razvita mtb destinacija. Cca 250 višincev gre dobesedno na glavo, strmina se dopolnjuje še z tehničnimi detajli in ovinki okoli dreves ali skal, kar je v skupnem prispevalo h najzahtevnejšem spustu, ki sem ga opravil letos (pa jih nisem malo...).

Sicer pa pozor, spust iz vrha  proti Poljčanam (do stika s potjo, ki pride od planinskega doma) in spust čez Galke, sta tako zahtevna, da bi jih morda kdo moral v celoti prehoditi. Torej, če bo kdo ponavljal naj ve, da ne bo enostavno...

Spodaj prilagam še video reportažo spusta čez Galke:

petek, 2. november 2018

Planina Dolga njiva - Kofce


Po nekaj letih smo se zopet vrnili na eno izmed slovenskih klasik, že znanemu prečenju od planine Dolga njiva proti Kofcam, smo tokrat dodali malo bolj zanimiv spust...

Zbrala se nas je pestra druščina, saj se je štajerskemu jedru tokrat pridružil še "primorski" David, seveda pa tudi "gorenjski" Borut ni manjkal. Do planine Dolga njiva smo šli po cesti, zadnji del proti planini pa kar direktno po gozdni vlaki, saj se mi je zdela cesta okoli čisto predaleč. Vzpon je kar konkreten in deležen sem bil kar nekaj pestrih komentarjev o (ne)potrebnosti takšnega "zahtevnega" podviga...:). Sedaj pa ne vem ali nas dajejo že leta ali smo postali že malo razvajeni od turističnega Krvavca in Livigna...

Nadaljevali smo po graničarski poti proti planinam pod planino Košute, ki je še vedno lepo prevozna, saj je potrebno sestopiti le malo krat, res pa je, da se celotno pot od planine rahlo vzpenja in zopet je potrebno nekaj vztrajnosti in moči. Nad Tegoško planino je najzahtevnejšega prečenja konec, saj steza in kasneje cesta v nadaljevanju poteka čez fotogenične planine, kjer smo si vožnjo popestrili še z naravnimi grbinami. Naj mi oprostijo varuhi narave, verjamem da nismo naredili večje škode, kot krave, ki so bile tu še kakšen teden prej...

Spust v Tržič sem vozil že dvakrat, ker pa je David poznal pot čez Ravno peč in Pirmance, smo se pustili presenetiti. Pod kočo smo se spustili kar direktno po poti proti Pl. Dovžanki, ki je poskrbela za prve adrenalinske vložke (ocena S6, mesta S7). Po cesti smo se povzpeli nazaj na Belo peč in nadaljevali preko Ravne peči, ki se je izkazala za zelo zahtevno (ocena S7), nadaljevanje čez Pirmance, kjer smo si v množici poti poiskali eno varianto na pamet, pa je bilo znosnejše, vendar izredno slikovito (S5). Hvala David, dobra izbira!

Čudovit dan v odlični družbi, s fotogeničnim prečenjem in odličnim spustom... težko bi si želel še več.

PS, turo smo vozili konec septembra, ker reportažo pišem po katastrofalnih poplavah in vetrolovu, ki je bil na tem koncu konec oktobra upam, da steze niso preveč uničene in da se bomo lahko čim prej vrnili.

ture v soseščini:

Kofce-Jezersko

naša četica na ozki graničarski potki

pogled proti Kofcam v ozadju, do koder moramo priti


naš maneken v akciji:)

zelo je fotogeničen (aja, pokrajina je fotogenična)


napad na Pungart

pa še skupinska


kdo potrebuje umetne grbine, če pa so naravne čisto ok


proti Kofcam v oblakih


Zermatt

Pa se je zgodilo... Po covidnih mukah, vmes se je vrinil še Megavalanche, lanskem slabem planiranju, je vendarle na vrsto prišel tale Zermat...