torek, 27. oktober 2020

5torri-Falzarego-Tofana

Vsi tuji vodniki opisujejo spust iz koče Averau proti Allegheju kot enega najlepših v Alpah, pa smo šli preverit. Pot smo sestavili mimo 5 torri, ki jih, kot že ime pove, sestavlja pet kamnitih stolpov. Ko sem prišel bliže, me je presenetila velikost, saj sem pričakoval, da so manjši. Pošten zalogaj je tudi vzpon proti koči Averau, ki je vozen le za najbolj natrenirane in tiste, ki imajo veselje vozit po zahtevnih poteh, polnih kamnov in grušča.

Spust se prične po smučišču, nato pa prečka melišče in to je edini malo bolj nezanimiv del. Nadaljevanje je resnično pravljično in primerno za vsakogar. Steza se lepo vije mimo skalnih blokov in okoli macesnov, za vsakim ovinkom se odpirajo novi pogledi, najlepši seveda na Marmolado. Originalna Strada de la Vena gre direktno na jug, mi pa smo zavili desno proti prelazu Falzarego, saj smo načrtovali pogledati steze pod južnimi stenami Tofane. Šli smo na slepo, saj opisov nisem našel nikjer (sedaj je posneta na google street wiev). Steza gre gor in dol, vmes ima nekaj zahtevnih detajlov, zahteven je tudi spust in tudi norih razgledov ne manjka in na koncu lahko napišem, da je vredna ponovitve. 

 GPS sled






















 

sobota, 17. oktober 2020

Cortina Faloria

Poleg Garde in Livigna, so Dolomiti regija, ki mi je s kolesarskega vidika najljubša. Verjetno to ni kakšna velika posebnost, saj sodijo po mnenju večine med najlepša svetovna gorstva. Obiskali smo jih že v vseh bajkabilnih letnih časih, najlepši so jeseni in tako je bila v letu 2014 (zopet) na vrsti Cortina z okolico. 

Ture sem naštudiral sam, malo preko zemljevidov in z upoštevanjem kriterija zahtevnosti in maksimalnih razgledov. Tura je uspela, razen kratkega nadležnega in nevoznega dela pod sedežnico Son Forca, je v celoti vozna, vendar na določenih delih precej tehnično zahtevna. 

GPS sled



vzpon na vrh smučišča Faloria, spodaj po makadamu, zgoraj po strmem smučišču 


više kot smo, lepši so razgledi vse naokrog








malo tehnike








med macesnovimi gozdovi v oklici prelaza Tre croci






prvi del zadnjega spusta je malo gruščnat, nižje pa postane zanimiv




 

nedelja, 11. oktober 2020

Učka

Učka sodi med klasike gorskega kolesarjenja in je obvezna postaja vsakega, ki se je pripravljen odpeljati malo izven slovenskih mej. Idealna je predvsem v pred in posezoni, sploh ko je v notranjosti mokro. Nekaterim sicer zaradi kamnitih detajlov in stopnic v spodnjem delu ni všeč, toda z ustreznim planiranjem se lahko stopnic v celoti izognemo. Dodati je seveda potrebno, da so vsi spusti zelo zahtevni.

Do sedaj sem vozil že spuste;

- Vojak-Poklon-Tušilovica-Lovranska Draga-Medveja

- Vojak-sedlo-Lovranska draga-Medveja

- Vojak-sedlo-Mala Učka-Lovranska draga-Medveja

- Vojak-Mala Učka-Moščenička draga

Kot je videt, se večina spustov steka v vasico Lovranska draga, od koder gre po mojih izkušnjah do obale edini spust brez nadležnih stopnic (ali makadama, kot pri zadnjem). Če pozna kdo še kakšnega (smiselnega), se priporočam:)

Tudi vzpona, razen po cesti, ne poznam. Edino, ker sem glede vzpona naštudiral do sedaj, je bližnjica iz vasi Poljane na cesto proti Poklonu, mimo zaselka Puhari. 

Meni najbolj zanimiva sta drugi in tretji zgoraj, slednjega smo letos tudi odpeljali. Spust vsebuje vse, od zahtevnih tehničnih detajlov pod vrhom in pod Lovransko drago, do čudovitih detajlov pod Malo Učko, ki se kar ne končajo. Vmes imamo še zanimivo prečnico proti Lovranski dragi, ki je ne gre zamuditi. 

gpx sled

















ponedeljek, 5. oktober 2020

Livigno - Val Viola - Bernina

Tura presežkov, tura predstavlja vse, kar si lahko zamisli gorski kolesar.  Že tako čudovite steze okoli Livigna, se nadaljujejo v sosednje doline..in države:). Večinoma smo do Val Viole vozili po stezah, seveda odlično vzdrževanih, spust v dolino Val Viole je "nadelan" z ozkim bagerčkom, tako da je vozen za večino kolesarjev. Jezera v dolini so ena lepših, kar sem jih videl do sedaj, nadaljevanje proti Posciavu pa ponuja enega lepših, v zgornjem delu tudi malo tehnično zahtevnih spustov.

Za nas, verjetno pa tudi za veliko večino tujcev, ki smo navajeni na domačo železniško infrastrukturo, v Posciavu sledi pravi šok. Vlak, ki nas bo popeljal cca 100 višincev višje po železniški progi, ki je prava razgledna in arhitekturna poslastica, vozi vsake cca pol ure in je nabito poln, večinoma kolesarjev.  Po prevoženi trasi, nam je jasno zakaj. Ob trasi proge so namreč speljane izredno razgledne mtb steze in vlak je uporabno sredstvo za dostop.



že kar od začetka štartamo po stezah, tokrat proti Passo Foscagno


proti naslednjemu prelazu, Passo Val Viola




"težava" na hlačah je posledica bližnjega srečanja z gumo...


pridejo še lepša jezera...





mi smo hitrejši:)



jezera v Val Violi, barva vode je nenormalno modra, take še nisem videl




postaja v Posciavu

pa gremo v planine...



razgledi z vlaka na bližnje štiritisočake


...pa tudi na nižje ležečo progo, ki smo jo že prevozili


vidi se, da je v bližini St. Moritz:)


nadaljujemo nazaj proti Livignu, v ozadju Bernina



urejanje kolesarskih poti na višini 2300 m



pa dober tek...



 

Zermatt

Pa se je zgodilo... Po covidnih mukah, vmes se je vrinil še Megavalanche, lanskem slabem planiranju, je vendarle na vrsto prišel tale Zermat...