Pa se je zgodilo...
Po covidnih mukah, vmes se je vrinil še Megavalanche, lanskem slabem planiranju, je vendarle na vrsto prišel tale Zermatt. Vreme v septembru je lahko loterija, ker smo imeli fiksen termin dopusta, pa še toliko bolj. Toda imeli smo srečo in trije dnevi so bili prava panoramska, vremenska, kulturna in še kaka (finančna) poslastica...
Spali smo v Taschu in vsak dan riskirali 12 CHF za vlak do Zermatta, za nazaj je speljana lepa steza ob železnici (ali visoko nad dolino:)) in ni potrebno dol z vlakom. Ture sem si splaniral že prej, na internetu je precej dobrih filmov za oceno, izbira je bogata saj imaš traile vseh stopenj zahtevnosti. Vozili smo izključno naravne traile, zaradi katerih se splača pridet sem (umeten trail je eden sam), švicarji tolerirajo dvonamensko rabo poti, zato so vozne praktično vse.
Prvi dan smo vozili območje Sunnegge, od koder je najlepši razgled na Matterhorn, najprej smo se seveda veliko ustavljali in iskali najboljše poze za fotke, seveda pa tudi vozili, iskali smo bolj zahtevne steze, absolutna kraljica je spust iz Rothorna po grebenu Ritzengrad. Pogled dol zgleda, kot da ga je razbila bomba, toda švicarji so stezo speljali okoli balvanov in vmes spretno položili kamne, tako da je bila za Robija v celoti prevozna, midva z Borutom pa sva stopila parkrat dol. Nadaljevali smo po Europaweg proti Taschu in se po še eni zahtevni stezi spustili praktično v vas. Torej v enem šusu iz 3100 na 1500 nadmorske, ni slabo za konec dneva.
Naslednji dan je sledila najbolj opevana in kao ena izmed TOP MTB alpskih tur. to je bil spust iz Gornegrata. Že dan prej smo rezervirali karto za vlak, saj le z njim prideš do vrha. Rezervacija stane 10 CHF, sicer pa velja klasična karta. Vzpon z vlakom je res lep, primerljiv s tistim na Bernino, preživeli smo ga v družbi azijskih turistov, katerim smo bili (poleg Matterhorna) ena ljubših atrakcij in tem za fotografiranje. Spust najprej ob pohodnikih do Riffelsee-ja, kjer vsi iščejo najlepši kotiček za fotko z Materhornom v odsevu jezera, potem pa jo hitro mahnejo proti najbližji železniški postaji, zato smo bili nižje hitro sami. Res je smešen tale globalni množični turizem, kjer se cele horde Azijcev pripeljejo na drugi konec sveta, plačajo letalo, vlak, hotele in ostalo, da naredijo 200 metrov do jezerca, se fotografirajo in zbežijo nazaj na vlak in v dolino. Takim bi zaračunal extra fee 1000 CHF za globalno segrevanje!!😇
Gremo nazaj na spust, ki je lep, ima več variant in tista, ki smo jo izbrali mi, je bila zmerno zahtevna. Na splošno ocena o enem lepših spustov (oziroma izletu gor in dol) ne zgreši, spada med najlepše, kar sem jih vozil. Dejstvo pa je, da bi samo že v Zermattu lahko dodal še najmanj dva enakovredno lepa spusta, enega sem že opisal, drugi pa je sledil še isti dan in sicer iz Trockener stiega, Za vzpon s kolesi smo se sicer morali malo skregat z žičničarji, saj naša karta ni veljala. Ko smo jim razložili, da je dol speljana MTB steza in da je do tja edini pristop ravno gondola, so se predali. Torej spust je deloma zelo zahteven, na parih delih tudi izpostavljen, prvi dan ga slabo zvozil, zadnji dan smo ga ponovili in mi je šlo v celoti...zelo zadovoljen.
Tretji dan smo odvozili najlepše od prejšnjih dveh dni, baje je bil v ozadju tudi Matterhorn, vendar ga nismo več videli😉, tudi na spektakularne razglede se hitro navadiš in razvadiš...
Splošni vtis: vreme lepo, dolgi spusti, razgledi spektakularni, vožnja po naravnih poteh, steze vseh zahtevnosti, vse zanimive, odlično vzdrževane in torej lahko Zermatt ocenim le v presežnikih in gotovo spada med top MTB izbire. Zlasti priporočam za tiste, ki so ljubitelji naravnih, tehnično zahtevnih in v čudovito okolje vpetih stez. Za konec pa še strošek, kljub pregovorno dragi Švici, vse skupaj le ni bilo ekstremno drago, tridnevna MTB karta je bila 160 CHF, nočitev cca 200 EUR/osebo za tri dni, pivo smo pili tudi po 5 CHF (pa tudi kavo po 5,5 CHF😋), kosilo v kočah za 30 CHF...
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar