Slovenija je skriti raj za gorsko kolesarjenje in se lahko primerja z bolj znanimi kraji v tujini. Tu so opisane najbolj zanimive ture, ki sem jih prevozil s prijatelji. Večina tur je težkih, toda normalno treniranemu kolesarju bi morale biti ustrezen izziv, pomembna je tudi voznost ture, saj je po mojem znanju vse vozno najmanj 95%.
Upam, da bom z opisi tur koga navdušil za obiske naših gora, oz. dvomljivce, ki mislijo, da gorsko kolo ne paše v gore, prepričal v nasprotno.
sobota, 26. december 2020
Hochobir (Obir)
Kolesarjenju po Obirju bi poetično lahko rekli tudi Obirska epopeja. Prvič, leta 2014, smo naredili vzpon iz sedla Šajda, kamor smo se tudi spustili. Drugi obisk leto kasneje pa smo malo bolj zapletli, štartali smo v Železni Kapli, južna pobočja prekrižarili "po dolgem in počez" in si naredili kombinacijo dveh vzponov in dveh dolgih spustov, ki je tudi predmet tega opisa. (žal GPS-ja za celotno turo nimam, spodaj je del poti iz in v Železno Kaplo).
Vzpon do koče je bil malo okoli, s tem smo se precej izognili asfaltu, nato proti vrhu po zahtevni in strmi stezi, mestoma je potrebno peš (V7). Spust proti Šajdi je dodatno popestril vlažen teren in moral sem precej sestopat, sicer pa je tudi v lepem vremenu zahtevnost slaba S7. Prečenje proti Obirski planini se prične s kratkim nevoznim delom, nato pa se lepo napreduje po gozdnih vlakah. Drugič nismo štartali z vrha ampak le iz točke, kjer se nad Kapelsko kočo makadam priključi stezi. Spust po stezi ko koče je že druga divja poslastica, čista S7, zopet je bilo potrebno nekaj malega sestopat, tokrat ne zaradi vlage:(. Od koče do Železne Kaple se prične zmerno zahteven spust, ki se ne konča in konča in sodi med lepše daleč naokoli:) (S5).
GPS sled (iz Železne Kaple na vrh in dol - brez spusta v Šajdo)
Ni komentarjev:
Objavite komentar