nedelja, 20. november 2011

Kraški rob z okolico

Kraški rob je naravna meja med toplejšim, morskim delom primorja in med hladnejšim, višjim zalednim delom. Zaradi geologije je nastala zanimiva kraška planota, ki se stopničasto spušča v dolino Rižane in območje ponuja številne možnosti rekreacije, od sprehodov, pohodništva, plezanja in kolesarjenja. Z nekaj prekinitve rob poteka od Italije in skoraj vse do Učke, do sedaj pa sem raziskal del med Črnim kalom in Lipnikom. Zaradi ugodne zavetrne lege so doline pod robom poseljene že od nekdaj in z roba se poleg lepih razgledov na morje in črnokalski viadukt ponujajo tudi lepi razgledi na številne gradove in slikovite vasi, vključno z Hrastovljami. Tura je ena redkih, ki ponuja zahtevno, tehnično, večurno kolesarjenje tako blizu naseljenim področjem. Prednost celotnega območja je seveda tudi klima in ko na celini vladata megla in mraz, se imamo na tem koncu lahko zelo lepo.

Območje je mogoče obdelati v večih variantah, v opisanih dveh turah pa so po mojem mnenju vključeni vsi najbolj zanimivi detajli. Manjkata mogoče Socerb in Hrastovlje z znamenito cerkvico, ki pa bosta ostala za tretji obisk, saj so ture kar naporne in  vsega ne gre obdelati v eni turi.

1. Črni kal-kraški rob-Podgorje-Slavnik in nazaj (zelena linija na karti)

Kraški rob od Črnega kala do ceste iz Prapreč je vozen v obe smeri, vendar je potrebno poudariti, da je vožnja zelo zahtevna. Ves čas vozimo po stezi s štrlečimi kamni in ščitniki so priporočljivi, seveda so razgledi prekrasni. Nadaljevanje po kraški planoti do Podgorja in vzpon na Slavnik je dolgočasno, spust je kratek, vendar zanimiv in tekoč. Nadaljujemo lahko po alternativni poti nazaj na rob ali pa proti Kojniku in Goliču, kar je opisano v nadaljevanju.

zahtevnost vzpona: V3 (Podgorje-Slavnik)
zanimivost prečenja: P5/5 (Črni kal-cesta za Prapreče)
zahtevnost spusta: S4 (Slavnik-Podgorje)


2. Črni kal-kraški rob-Golič-Lipnik-Zazid (rdeča linija na karti)

Prej opisano prečenje nadaljujemo s kratkim spustom na teraso nad Podpečjo, kjer se odpre čudovit pogled na spodaj ležečo vas in obrambni stolp, malo dalje v dolini pa tudi na Hrastovlje z znano cerkvico v obzidju. Nadaljujemo po cesti na greben med Kojnikom in Kavčičem, ki je s svojimi kopastimi travniškimi vrhovi edinstven v Sloveniji in bolj spominja na ameriške prerije. Vsekakor vredno obiska. Z Lipnika se sprva po zahtevnejši stezi, ki preide v tekočo traktorsko pot, spustimo v vas Zazid, ki si jo tudi velja ogledati. Od tu smo se zaradi pomanjkanja časa spustili po cesti nazaj na izhodišče, vsekakor pa bomo enkrat nadaljevali preko planote Jerebine po stezah vse do Hrastovelj.

zahtevnost vzpona: V2 (kraški rob-Kojnik, zadnji vzpon na Golič S6)
zanimivost prečenja: P5/5 (rob med Črnim kalom in Popečjo)
                               P/5/5 (Kojnik-Golič-Lipnik)
zahtevnost spusta: S4 (Lipnik-ž.p. Zazid)

Ture v okolici:



GPS Sled


pričetek prečenja nad Črnim kalom

kolo - vlak - avto - ladja:)

zelo lep del  prečanja na Podpečjo

še en pogled proti Črnemu kalu

nadaljevanja proti Goliču poteka po, za Slovenijo neobičajni travnati gorski pokrajini

zelo zahteven, zadnji vzpon na Golič

petek, 18. november 2011

Rezijanski Skutnik

Tura v celoti poteka po italijanskem ozemlju, ker pa se kljub vsemu prvi del prečenja dotika državne meje in ker je pogorje vpeto v Julijske Alpe, s čudovitimi razgledi na dolino Soče in gore nad njo, se mi zdi smiselno, da jo uvrstim med najlepše MTB ture.

Turo pričnemo po asfaltu in se preko slikovitih rezijanskih vasi povzpnemo do Korita, najvišje ležeče vasi, kjer se prične strmejša in s kamni betonirana cesta do planine Kot. Tu se prične zahtevna mulatjera do grebena Rezijanskega Skutnika, ki sem jo prevozil do cca 150 višincev pod vrhom, vendar je bilo potreno ustavljati in dihati vsakih 100 dolžinskih metrov. Trud je poplačan na vrhu, kjer se pričnejo čudoviti razgledi na vse strani in tudi na nadaljevanje poti po grebenu proti zahodu. Iz Skutnika sicer izgleda, da je greben precej bolj nazobčan in da ne bo veliko vozno, vendar je v praksi precej drugače, peš je potrebno le nakajkrat, kar pa ne moti vtisa celotne ture (kot je to recimo na turi na nasprotni strani Rezije, med Gilbertijem in pod Žrdom). Pričetek spusta je precej izpostavljen, vendar hitro postane tekoč in samo doda odlično oceno celotni turi - vse spoštovanje tistemu ki jo je našel in prvi prevozil:)

Ocena ture:

  • V3 (do Korita)
  • V4 (od Korita do planine Kot)
  • V7 (od planine Kot do vrha)
  • zanimivost prečenja P5/5
  • S5

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 






pogled proti Soči in Krnu

pogled proti zahodu, celotno prečenje je na dlani

z vrha, spodaj pogled na pristopno mulatiero

čudovito...

četrtek, 03. november 2011

Nanos

Nanos ponuja kar nekaj zanimivih kolesarskih tur, vzpona sta možna najmanj dva, eden iz Podnanosa, drugi iz Vrhpolja, lepši je gotovo prvi, najbolj zanimivi pa so seveda spusti, sploh tisti po starih kolovozih v smeri Vipave. Turo smo pričeli v Vipavi in se preko Sanaborja pričeli vzpenjati na planoto, kjer smo izbrali najkrajšo cestno povezavo mimo Majerja proti Šembijski bajti. Tu se svet odpre, pričnejo se odpirati prostrani razgledi na jug in zahod in tudi teren se postavi močno pokonci v kolikor izberemo peš pot proti cerkvi Sv. Hieronima. Z vrha sta možna dva spusta, eden po grebenu na sever in v dolino mimo cerkvice Sv. Brikcija (zelena linija na karti), ki pa ni najbolj zanimiva in druga po peš poti preko Abrama direktno v Vipavo (rumeno na karti). Omenjena poteka po zanimivi pokrajini, do Abrama ni zahtevna, nižje, ko pa se pot bolj strmo prevesi proti Vipavski dolini, pa postane pravi rodeo med kamni.

Zahtevnost vzpona: V3 (po poti proti cerkvici Sv. Hieronima V5)
Zahtevnost spustov:

  • S3 v smeri Ubeljskega (mesto S4)
  • S3 v smeri Abrama in Vipave (zadnji del do Vipave S5)

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 
 

 


najtežji del vzpona

pogled s ceste v smeri Krasa in proti morju

Foto: Picassa (Alan OnLine)