petek, 16. december 2011

Rodica

Južna pobočja grebena južnih bohinjskih gora so bila v preteklosti lepo povezana s številnimi mulatjerami, do sedaj so se lepo ohranile na vzhodnem koncu (okolica Soriške planine) in na zahodnem koncu (Razor), žal pa jih je vmes najedel zob časa ali pa "prekategorizacija" v traktorske ali gozdne ceste. To je tudi razlog, da prečnice od Podbrda do Razorja ne uvrščam med top MTB SLO. Ker pa je območje kljub vsemu dovolj zanimivo, sem se odločil, da med najlepše ture uvrstim turo na Rodico. Omenjena spada med najzahtevnejše na tej strani, sploh je ekstremen zadnji vzpon na sedlo pod vrhom Rodice in tudi prečnica med Znojilami in dolino.

Turo pričnemo v Koritnici in nadaljujemo po asfaltni cesti do Ruta, kjer se prične mekadam, ki se vedno strmeje vzpenja pod pobočja Rodice. Ko pridemo na pot, ki pelje proti planini Razor, je še sve normalno, zadeva pa se drastično spremeni, ko zavijemo desno gor proti Rodici. Pot se dobesedno postavi pokonci, strmina in tehnična zahtevnost je tako huda, da sem najprej kolesaril po cca 50 višincev, proti vrhu pa samo še 50 dolžincev. Z močno voljo je vozno praktično vse! Že pod sedlom sem dosegel meglo, tako da se na vrh nisem podal. Spust je zanimiv in najprej poteka po smeri vzpona, na prvi serpentini na cesti pa gremo naravnost dol in po prečnici proti Stržišču, ki žal zaradi gradjne traktorske poti na mestu nekdanje mulatjere, ni več pretirano zanimiva. Nadaljeval sem do vasi Znojile, kjer se prične solidna gozdna cesta in steza do vasi Obloke. Ker se mi še vedno ni dalo spustiti v dolino po cesti, sem v vasi vprašal, ali obstaja kakšna pot direktno v Koritnico in dobil odgovor, da je nekoč nekaj bilo, sedaj pa nihče več ne hodi. Peljal sem se pogledat in našel solidno pot, ki jo vmes prekineta dve grapi, iz katerih je potrebno na kratko peš, madaljevanje in končni spust praktično do prvih hiš v Koritnici pa je spet solidno. Tako sem našel spust iz Rodice, ki poteka v največji meri po stezah in makadamu.

 

Tehnični podatki

Dolžina: 32,6 km
Višina: 1856 m
spust: 1860 m
Trajanje: 06:50 h
Datum: 14.07.2009

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 



nedelja, 20. november 2011

Kraški rob z okolico

Kraški rob je naravna meja med toplejšim, morskim delom primorja in med hladnejšim, višjim zalednim delom. Zaradi geologije je nastala zanimiva kraška planota, ki se stopničasto spušča v dolino Rižane in območje ponuja številne možnosti rekreacije, od sprehodov, pohodništva, plezanja in kolesarjenja. Z nekaj prekinitve rob poteka od Italije in skoraj vse do Učke, do sedaj pa sem raziskal del med Črnim kalom in Lipnikom. Zaradi ugodne zavetrne lege so doline pod robom poseljene že od nekdaj in z roba se poleg lepih razgledov na morje in črnokalski viadukt ponujajo tudi lepi razgledi na številne gradove in slikovite vasi, vključno z Hrastovljami. Tura je ena redkih, ki ponuja zahtevno, tehnično, večurno kolesarjenje tako blizu naseljenim področjem. Prednost celotnega območja je seveda tudi klima in ko na celini vladata megla in mraz, se imamo na tem koncu lahko zelo lepo.

Območje je mogoče obdelati v večih variantah, v opisanih dveh turah pa so po mojem mnenju vključeni vsi najbolj zanimivi detajli. Manjkata mogoče Socerb in Hrastovlje z znamenito cerkvico, ki pa bosta ostala za tretji obisk, saj so ture kar naporne in  vsega ne gre obdelati v eni turi.

1. Črni kal-kraški rob-Podgorje-Slavnik in nazaj (zelena linija na karti)

Kraški rob od Črnega kala do ceste iz Prapreč je vozen v obe smeri, vendar je potrebno poudariti, da je vožnja zelo zahtevna. Ves čas vozimo po stezi s štrlečimi kamni in ščitniki so priporočljivi, seveda so razgledi prekrasni. Nadaljevanje po kraški planoti do Podgorja in vzpon na Slavnik je dolgočasno, spust je kratek, vendar zanimiv in tekoč. Nadaljujemo lahko po alternativni poti nazaj na rob ali pa proti Kojniku in Goliču, kar je opisano v nadaljevanju.

zahtevnost vzpona: V3 (Podgorje-Slavnik)
zanimivost prečenja: P5/5 (Črni kal-cesta za Prapreče)
zahtevnost spusta: S4 (Slavnik-Podgorje)


2. Črni kal-kraški rob-Golič-Lipnik-Zazid (rdeča linija na karti)

Prej opisano prečenje nadaljujemo s kratkim spustom na teraso nad Podpečjo, kjer se odpre čudovit pogled na spodaj ležečo vas in obrambni stolp, malo dalje v dolini pa tudi na Hrastovlje z znano cerkvico v obzidju. Nadaljujemo po cesti na greben med Kojnikom in Kavčičem, ki je s svojimi kopastimi travniškimi vrhovi edinstven v Sloveniji in bolj spominja na ameriške prerije. Vsekakor vredno obiska. Z Lipnika se sprva po zahtevnejši stezi, ki preide v tekočo traktorsko pot, spustimo v vas Zazid, ki si jo tudi velja ogledati. Od tu smo se zaradi pomanjkanja časa spustili po cesti nazaj na izhodišče, vsekakor pa bomo enkrat nadaljevali preko planote Jerebine po stezah vse do Hrastovelj.

zahtevnost vzpona: V2 (kraški rob-Kojnik, zadnji vzpon na Golič S6)
zanimivost prečenja: P5/5 (rob med Črnim kalom in Popečjo)
                               P/5/5 (Kojnik-Golič-Lipnik)
zahtevnost spusta: S4 (Lipnik-ž.p. Zazid)

Ture v okolici:



GPS Sled


pričetek prečenja nad Črnim kalom

kolo - vlak - avto - ladja:)

zelo lep del  prečanja na Podpečjo

še en pogled proti Črnemu kalu

nadaljevanja proti Goliču poteka po, za Slovenijo neobičajni travnati gorski pokrajini

zelo zahteven, zadnji vzpon na Golič

petek, 18. november 2011

Rezijanski Skutnik

Tura v celoti poteka po italijanskem ozemlju, ker pa se kljub vsemu prvi del prečenja dotika državne meje in ker je pogorje vpeto v Julijske Alpe, s čudovitimi razgledi na dolino Soče in gore nad njo, se mi zdi smiselno, da jo uvrstim med najlepše MTB ture.

Turo pričnemo po asfaltu in se preko slikovitih rezijanskih vasi povzpnemo do Korita, najvišje ležeče vasi, kjer se prične strmejša in s kamni betonirana cesta do planine Kot. Tu se prične zahtevna mulatjera do grebena Rezijanskega Skutnika, ki sem jo prevozil do cca 150 višincev pod vrhom, vendar je bilo potreno ustavljati in dihati vsakih 100 dolžinskih metrov. Trud je poplačan na vrhu, kjer se pričnejo čudoviti razgledi na vse strani in tudi na nadaljevanje poti po grebenu proti zahodu. Iz Skutnika sicer izgleda, da je greben precej bolj nazobčan in da ne bo veliko vozno, vendar je v praksi precej drugače, peš je potrebno le nakajkrat, kar pa ne moti vtisa celotne ture (kot je to recimo na turi na nasprotni strani Rezije, med Gilbertijem in pod Žrdom). Pričetek spusta je precej izpostavljen, vendar hitro postane tekoč in samo doda odlično oceno celotni turi - vse spoštovanje tistemu ki jo je našel in prvi prevozil:)

Ocena ture:

  • V3 (do Korita)
  • V4 (od Korita do planine Kot)
  • V7 (od planine Kot do vrha)
  • zanimivost prečenja P5/5
  • S5

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 






pogled proti Soči in Krnu

pogled proti zahodu, celotno prečenje je na dlani

z vrha, spodaj pogled na pristopno mulatiero

čudovito...

četrtek, 03. november 2011

Nanos

Nanos ponuja kar nekaj zanimivih kolesarskih tur, vzpona sta možna najmanj dva, eden iz Podnanosa, drugi iz Vrhpolja, lepši je gotovo prvi, najbolj zanimivi pa so seveda spusti, sploh tisti po starih kolovozih v smeri Vipave. Turo smo pričeli v Vipavi in se preko Sanaborja pričeli vzpenjati na planoto, kjer smo izbrali najkrajšo cestno povezavo mimo Majerja proti Šembijski bajti. Tu se svet odpre, pričnejo se odpirati prostrani razgledi na jug in zahod in tudi teren se postavi močno pokonci v kolikor izberemo peš pot proti cerkvi Sv. Hieronima. Z vrha sta možna dva spusta, eden po grebenu na sever in v dolino mimo cerkvice Sv. Brikcija (zelena linija na karti), ki pa ni najbolj zanimiva in druga po peš poti preko Abrama direktno v Vipavo (rumeno na karti). Omenjena poteka po zanimivi pokrajini, do Abrama ni zahtevna, nižje, ko pa se pot bolj strmo prevesi proti Vipavski dolini, pa postane pravi rodeo med kamni.

Zahtevnost vzpona: V3 (po poti proti cerkvici Sv. Hieronima V5)
Zahtevnost spustov:

  • S3 v smeri Ubeljskega (mesto S4)
  • S3 v smeri Abrama in Vipave (zadnji del do Vipave S5)

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 
 

 


najtežji del vzpona

pogled s ceste v smeri Krasa in proti morju

Foto: Picassa (Alan OnLine)

sobota, 29. oktober 2011

okoli Polovnika (Čez utro)

Greben Polovnika ni bajkabilen, kljub temu pa lahko naredimo zanimivo (in tudi naporno) turo, s katero ga v celoti obkrožimo. Kljub temu, da poteka večina krožne poti ob vznožju Polovnika, je makadamska in deloma asfaltna cesta po levem bregu Soče zanimiva alternativa za hrupno in prometno glavno cesto med Bovcem in Kobaridom. Na turi bomo deležni lepih razgledov na pogorje Krna, kolesarili bomo skozi zanimive vasi nad Kobaridom, na planini Zaprikraj si je vredno ogledati obnovljene strelske jarke iz prve vojne, seveda pa je omembe vreden tudi dolg in izredno tekoč spust.

Z Urbetom sva štartala iz Kobarida in se najprej po asfaltu in makadamu povzpela na planino Zaprikraj. Do tu ni težav, malo za planino pa se prične prečnica proti lovski koči pod sedlom Čez utro, ki je precej težavna, saj je marsikje odnešena in potrebno je kar nekaj sestopanja. Sledi večinoma peš vzpon od koče do sedla, nato pa čudovit spust do doline Soče. S tem načrtovane ture že nisva zaključila, saj sledi še vzpon po slabi makadamski cesti do vasi Magozd in nato lep spust po mulatjeri in mimo slapu Kozjak v dolino.

Zahtevnost vzponov:  V3 Kobarid-Zaprikraj

Zanimivost prečenja: P3/5 (cca 30% nevozno, večinoma nerazgledno)

Zahtevnost spusta: S4

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 




planina Zaprikraj

steza proti lovski koči

pogled v smeri Krna s prevala Čez utro
Foto: Picassa (Primož Fegeš)  

petek, 28. oktober 2011

Berebica

Od top tur v Sloveniji je Berebica gotovo najbolj osamljena, mogoče jo celo samo zaradi tega uvrščam na tale seznam. Gre za mulatjero iz prve vojne, ki so jo zgradili, da so iz vrhnje točke opazovali cesto na Vršič, od takrat pa je skoraj zapuščena, saj jo verjetno uporabljajo samo lovci. Razen v zgornjem delu ni pretirano razgledna, na poti je potrebna precejšnja zaloga vode saj izvirov ni, povratek v dolino pa je po isti poti. Če izvzamemo našteto, nas na vrhu čaka neokrnjena narava, popoln mir in celo razgled na najvišje vrhove Julijcev. Zadnji del proti lovski koči je že precej poškodovan, na enem mestu je cesta odnešena v celoti, kar pa seveda ne pokvari vtisa o turi.

Zahtevnost vzpona: V4 (precejšnja dolžina)
Zahtevnost spusta: S3

 

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 

GPS sled (ocena ture se malo razlikuje:))


zadni del poti proti lovski koči

Vir fotografij: Picassa (kolesarček88)

torek, 25. oktober 2011

okoli Begunjščice


Idejo za turo sem dobil z znane internetne strani, po ponovitvi pa se strinjam, da je opisana kombinacija sicer zelo naporna, vendar tudi zanimiva. Tura vključuje prečenje zanimivih planin pod Stolom in Vrtačo, na Zelenici nas obkroža že prava visokogorska pokrajina, pravi turni kolesar seveda ne sme spustiti Bornove poti (čeprev je lažja v nasprotni smeri), na južni strani pa za zaključek sledi še spust v Rodine.

Štartal sem pri jezeru v Završnici in nato po makadamu do Valvazorja, nato desno po gozdni poti preko Žirovniške, Zabreške in Smokuške planine proti Tinčkovi koči, pred katero prečimo jugovzhodna pobočja Stola po čudoviti, ozki in izpostavljeni stezi. Sledi vzpon po slabem makadamu preko Smokuške planine na Zelenico in spust, najprej po cesti nato po stezi do Ljubelja. Tu se prične Bornova pot, katere začetek je primerljiv s precej bolj znano Val Unio v Švici. Do Prevale se pot konstantno vzpenja in kot da teh višincev ne bi bilo dovolj, sledi še en divji vzpon po makadamu proti izviru Rože. Poskusil sem po poti proti Roblekovemu domu, vendar sem se zaradi preveč pešačenja obrnil, držim se namreč načela, da grem s kolesom samo tja, kjer je možno kolesariti čez 90% odseka. Za Tomčevo kočo sledi zanimiv spust na Kališča in proti Rodinam.

Zahtevnost vzponov:
  • V4 (Završnica-Valvazor)
  • V5 (Tinčkova koča-Zelenica, zaradi mokre ceste mesta V6)
  • V6 (Bornova-izvir Rože)
Zanimivost prečenj: P5 (Valvazor-Tinčkova Koča in Bornova pot)

Zahtevnost spustov:
  • S4 Zelenica - Ljubelj (zgoraj spust po cesti, spodaj po lepi stezi po gozdu)
  • S4 Tomčeva koča - Rodine (mesta S5; sicer ne pretirano zanimiv spust)

 

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 





ena izmed planin pod Stolom

Bornova pot


jezero v Završnici

Foto: Picassa (Alenka Mihorič)