sobota, 06. julij 2013

Paški kozjak

Skupna značilnost vrhov severno od celjske kotilne, zlasti Paški kozjak, Stenica in Konjiška gora je, da iz nobenega ni razgleda in da je na vse tri zelo zahteven kolesarski pristop. Kljub temu, da so visoki le malo nad tisočaka, na noben vrh ne vodi cesta, še najmanj zahtevnega pristopa po stezi ima Paški kozjak

Tudi tokrat sem štartal iz Socke in se vzpel po ne pretirano strmem vzponu mimo lepo urejenih kmetij mimo zadnjih travnikov pod vrhom, ki se tako značilno vidijo iz Celja. Le zadnji del, le nekaj 10 višincev, je potrebno po stezi z zahtevnimi vzpončki.

Spust najprej poteka po pristopni stezici, ko pridemo na cesto pa je potrebno biti pozoren, saj se po cca 200 metrov levo odcepi potka, ki nato poteka tik nad cesto (kar ni razvidno niti iz GPS sledi). Ko se pripeljemo na glavni greben, se prične lep in tekoč spust, ki večinoma poteka po širokih kolovozih vse do cerkvice v Vitanju, torej do doline. Malo zahtevnejši del je le v spodnjem delu, pod lepo razgledno točko na Vitanje, kjer ozka stezica (glej markacije) preči pobočje in se nato strmo spusti dol. Kljub temu, da stezo velikokrat seka cesta, ni potrebno po njej, razen prečenja, niti za meter.

Zahtevnost vzpona: V3 (del proti vrhu V5)
Zahtevnost spusta: S4

Ture v bližini:

GPS sled


kmetije segajo zelo visoko pod vrh Paškega kozjaka
steza proti vrhu Basališča

razgledna točka z pogledom na Vitanje


Zgornji Brezen





Ni komentarjev:

Objavite komentar