Ker je pot po makadamu iz Bočne preverjeno dolgočasna, sem jo ubral kar direktno po stezi pod cerkvijo Sv. Florjana do kmetije Šemprimožnik, ki je precej zahteven zalogaj, saj je povprečen naklon 15%. Ko se vrnemo na cesto, razen meditiranja ni kaj drugega za počet, saj sledi skoraj 10 km makadama brez razgleda, na srečo je ves čas senca. Od koče do vrha Vivodnika sledita dva strma vzpona, drugi na vrh ni vozen.
Tudi spust z vrha Vivodnika je bolj jeba kot ne, ves čas so na poti precej velike skale, ravno toliko, da čez s kolesom ne gre, in užitka seveda ni. Odpravil sem se na kratko krožno vožnjo po planini, ki ni nič posebnega, kljub planotastemu terenu in pašnikom pa vsak vstop v gozd pomeni skale in sestopanje s kolesa. Skratka do pričetka spusta v dolino je to tista Menina, o kateri se bere po forumih.
Za navzdol sem izbral levo varianto (po novem srednjo) in izbral sem prav. Po strmem pričetku v gozdu in prehodu preko pašnika se nižje v gozdu zopet pojavljajo skale na poti in previdnost je zelo potrebna. Srednji del poti je enostaven, najbolj zanimiv pa je spodnji, ki je precej strm in tudi nekaj tehničnih vložkov je notri. Kljub temu pot ni pretirano zahtevna, osebno sem šel peš čez 2 dropa (ki bi jih bilo možno s ponovitvami ali obvozi izpeljat). Steza se zaključi v Gornjem gradu.
Za zaključek: dolgočasen vzpon (razen prvega, strmega dela), pomanjkanje razgledov in dolgočasna planina so slabosti, kljub temu tura ni nezanimiva in brez možnosti za ponavljanje, saj odtehta odličen, dolg in tehničen spust.
Zahtevnost ture:
- V5 do kmetije Šemprimožnik
- V3 po cesti do koče
- S5
Druge ture v okolici:
GPS sled
proti kmetiji Šemprimožnik |
na tem mestu pri kmetiji se splača počakati, to je skoraj edina razgledna točka |
pri planinskem domu |
pod vrhom Vivodnika je na stezi precej zoprnih skal |
zato pa se nižje prične prava poezija |
serpentina št. 10 :) |
ni lepšega, kot če se lahko do avta pripelješ po stezi:) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar