četrtek, 29. oktober 2015

Golica-Dovška planina

Turo sem pred leti že vozil, toda nisem jo uvrstil med lepše v Sloveniji zaradi dejstva, ker sem izbral prečnico pod Hruškim vrhom, za povrh pa sem zgrešil še spust v Dovje. Sedaj sva z Borutom turo opravila v originalni izvedbi in zopet se je izkazala kot precej težavna zaradi neprestanih tehničnih težav na celotni trasi, ki so zahtevale precej krajših sestopanj, meni osebno pa sta bila moteča tudi dva daljša peš vložka.

Štartala sva v smeri Plavškega Rovta, kjer sva nadaljevala mimo pašnikov in gozdov do Planine pod Golico, od koder sledi klasični vzpon po makadamu. Na sedlu Kočna se pričnejo razgledi, ki se nadaljujejo ves čas prečenja, pričnejo pa se tudi tehnične težave in proti koči, pa tudi naprej proti Jekljevemu sedlu, je že potreben kakšen krajši sestop. Sledi daljši peš vzpon na južna pobočja Petelinjeka, kjer se pričnejo pašniki in prečenje le teh me je jezilo tudi že ob prvem obisku, saj so stopinje od krav zelo uničile pot. Prvič sem turo vozil poleti in očitno jo bom moral še spomladi, da vidim ali je takrat kaj bolje. Proti Hruškemu vrhu sledi drugi daljši odsek, ki ga je potrebno narediti ob kolesu, nadaljevanje proti Dovški planini pa je zopet zelo zanimivo.

Tokrat sva našla spust iz planine v Dovje, prvi del do ceste je precej strm, drugi pa lep flow, seveda pa je tisti iz sedla Mlinca zahtevnejši.

Zahtevnost ture:

  • Vzpon: V3 (cesta na sedlo Kočna V5)
  • Prečenje P4/5 (lepi razgledi ves čas, odlična podlaga, potrebnega je precej tehničnega znanja, sicer pa razgibano prečenje s precej sestopanj, dva daljša peš vložka)
  • Spust: S5 
Ture v soseščini:



pričelo se je z jesenskimi barvami:)

prvi pogled proti pobočjem Golice

motivov za fotografiranje ne manjka

proti Jeklevem sedlu

 vidljivost odlična, spodaj Planina pod Golico kot na dlani




pripeljati bo potrebno na Hruški vrh v ozadju

pogled nazaj proti Golici

in še pogled proti Stolu v snegu




pod Hruškim vrhom je steza precej slaba, vožnja je komaj mogoča

pogled ves čas seže čez dolino proti Triglavu 

radovednež...

pa še nekaj jesenskih barv pred spustom





nedelja, 25. oktober 2015

Razor-Dobrenjščica

Staremu opisu so dodane nove fotke...

Po mojem mnenju najlepša tura v Sloveniji in ena najlepših v Alpah, odlikuje jo izjemna prečnica od planine Razor do Dobrenjščice in zanimiv in dokaj zahteven spust do izvira Tolminke. O turi je na internetu napisanih že veliko reportaž, zato kaj novega ni dodati. Prečnico lahko načrtujemo v veliko kombinacijah tur, vozna je v obe smeri, pristopov nanjo je veliko in dve najlepši kombinaciji sta opisani tudi na tej strani.

  • Ljubinj-Sela nad Podmelcem-planina Temna brda-Lom-Razor-Kal-Dobrenjščica-izvir Tolminke (modra linija na karti)
Obvoz okoli Kobilje glave je zanimiv in precej manj obiskan, zaradi mulatjere nad vasjo Sela nad podmelcem pa zahteva več kondicije, kot direkten vzpon preko planine Stador; Ocena V4 (pod planino Temna brda V5)

Zanimivost prečenja: P5/5; lepšega prečenja ne poznam, primerljivo je z znamenitim Bindervegom, zlasti od planine Kal do Dobrenjščice je izredno razgledno, na mestih je sicer potrebno za nekaj metrov sestopiti, kar pa ne moti.

Zahtevnost spusta: S6 (nekdanja mulatjera se je spremenila v ozko stezico, mestoma zelo prepadno, vendar v celoti vozno; v dolini je priporočljivo najti zanimivo stezo ob Tolminki ki je obširno opisana na Jiržijevi strani v komentarjih)

GPS sled in fotomaterial

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 




pričetek na planini Razor

prvi del poti proti Kalu je lepo po ravnem

pogled nazaj proti planini Razor

prehodov hudournikov je kar precej, vendar noben ni kritičen

proti planini Kal je precej naporno, kljub temu gre v celoti s kolesom

na planini pa je vse poplačano

piva gor ni za pričakovati, čeprav bi pasalo:)

nato pa se odprejo pogledi proti Krnu

in pričetek najlepšega dela:)

na polovici prečnice je potrebno preko malo bolj zahtevnega in izpostavljenega hudournika







pogled proti Prehodcem in novim izzivom, ki bodo počakali na drugo priložnost

spust



  • Tolminske Ravne-Razor-Kal-Dobrenjščica-Prehodci-mimo Krnskega jezera v Lepeno (rdeča linija na karti)

Tudi vzpon preko Tolminskih Raven je zanimiv in zelo raznolik, zahteva precej napora po mulatjeri med Ravnami in Razorjem (V6, ostalo V3). Če se želimo mulatjeri izogniti v celoti, se do Razorja povzpnemo po cesti iz Ljubinja. Prečnica do Dobrenjščice je opisana zgoraj, nadaljevanje je enako dramatično, obkroža nas čudovita pokrajina, lepi razgledi, izpostavljena potka, pogled na divje kamite plazove v dolini Tolminke in tudi precej naporen, vendar skoraj v celoti vozen vzpon na Prehodce (tudi ta del je P5). Spust proti Koči pri Krnskem jezeru je lahek in simpatična predpriprava na kamniti rokenrol do Lepene, kjer je potrebna velika zbranost, kondicija, pogum in znanje (S6).

Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 

sreda, 19. avgust 2015

Jepca-Kresišče iz Koroške

Krog okoli Kresišča z dvema spustoma proti Baumgartnerju in v dolino Belce je opisan že na več mestih. Ko sem jih študiral, me je motilo to, da se v višini cca 150 višincev v dolini Belce peljemo po cesti. Zato sem zadevo obrnil nekoliko na glavo in nastala je tura, ki sva jo z Borutom pričela in zaključila skoraj ob Baškem jezeru. In izkazala se je za pravo izbiro, saj sva nabrala kar za 1850 višincev spustov po singlah in obiskala precej neznane kraje, kjer ni manjkalo gorskih kmetij in celo gradov...

Po začetnem ogrevanju po gozdni cesti proti Altfinkensteinu sva kar na slepo zavila na pot proti Zwanzigerju, ki je bila za gor kar zahtevna - V5 (lepša je za dol), nadaljevanje mimo Baumgartnerja po prečnici proti cesti za Jepco je pestro, vendar v celoti vozno, cesta na Jepco pa ni nič posebnega. Spust v Belco sva opravila kar z vrha Jepce, pot sva našla mimo lovske preže, čez poseko in dol po gozdni vlaki do ceste, ki pa ni nič posebnega, bolj je važno, da sva se izognila makadamu:) Nadaljevanje spusta je seveda čisto druga pesem, izredno pestro in polno tehničnih ovir (S6, mesta S7). Tokrat sem, razen zadnjih dveh ovinkov, peljal vse.

Tudi naslednji vzpon proti drugemu spustu, je pester, zlasti steza pod Tišlerco in Grajščico. Tokrat sva poskusila po stezi, ki pelje naravnost od sedla med Kresiščem in Grajščico, ki je celo večinoma vozna, tudi vzpon na greben je vozen, po grebenu pa ne gre v celoti. Druga možnost s spustom na pašnike spodaj in nato pod Maloškim Poldnem nazaj, je verjetno lažja. Spust je zanimiv, po tehnični zahtevnosti me je presenetil (S6), saj sem pričakoval lažjega. Spodnji del pod Baumgartnerjem poteka po enostavni singli, pod gradom pa se le ta zopet spremeni v tehnično zanimivo stezo (S5). Kakšen fantastičen dan...


Ture v bližini:



Pri Zwanzigerju se pričnejo prvi razgledi na koroška jezera

višje smo, lepše se vidi ...

avstrijsko stran kosijo in je brez rož, na naši strani pa pravi botanični raj..ni vse v urejenosti:)

vzpon proti Kresišču in pogled na Kepo

lep vzponček in čudovita planina pod Grajščico

proti Kresišču

na grebenu 

Altfinkenstein