sobota, 16. januar 2021

Sexten, po trasi Stonemana

Velikokrat sem se na dolomitske destinacije vozil mimo Innichena, pozimi mi je bil vedno zelo vabljiv pogled na smučišče, ki se spušča izpod venca skalnatih vrhov v mesto. Nikoli pa nisem šel raziskovat v bližnji Sexten in njegovo okolico, saj je bilo ostalih destinacij v centralnih Dolomitih preveč. Vse dokler nisem zasledil čudovitih reportaž o maratonu Stoneman.

Maraton je zelo dolg, nikakor nismo imeli želje prevoziti celega, naredili pa smo krog okoli Sextna. Z gondolo smo se povzpeli na Helm in po panoramski poti nadaljevali do Passo Silvela, se preko Kreuzbergsattla še enkrat povzpeli na Pradi di Croda Rossa in se po vratolomen spustu spustili nazaj v Sexten. Divja in zelo razgledana tura je zahtevala cel dan, 

Prvi del od Helma poteka tik pod robom grebena, s čudovitimi pogledi na Dolomite in dolino spodaj. Na enem delu je precej prepadna, sicer pa čudovito vozna ves čas. Gotovo sodi med lepše dolomitske prečnice. Iz sedla Silvela vodi na prelaz široka steza, meni premalo zanimiva, zato sva našla vzporednico do koče Coltrondo (S6, ozka skalnata stezica, delno nevozna, spodaj odlična), od tu pa spet po številnih stezah do sedla. Na Crodo Rosso pelje makadam, od tu dol pa sva en dan peljala po stezi 153 (S5), naslednji dan pa po južnejši S1-S3 (S6, mesta S7), obe se zaključita v Fichleintalu.

zanimivost ture:    😃😃😃😃😃

težavnost:             😃😃😃😃😃     

tehnika:                 😃😃😃😃😃

pokrajina:              😃😃😃😃😃  



pa začnimo:)






del poti je malo bolj izpostavljen


razgledov ne manjka


lepe steze pa tudi ne:)
spust proti koči Coltrondo


od resja je bilo vse rdeče
























nedelja, 10. januar 2021

Vidova gora - Brač

Jadran s svojimi MTB destinacijami ni moja prva izbira. Zgodilo pa se je, da je bilo v celotnih Alpah slabo vreme in potrebno se je bilo ozreti za alternativno destinacijo. Odločili smo se za Omiš z okolico. Poleg ture na Mosor, ki je tudi opisana v blogu, smo se en dan odpravili s trajektom na Brač. Turo sem načrtoval na pamet, le s pomočjo kart in internetnih opisov (Strave heat takrat še ni bilo) in nastala je čudovita tura.

Startali smo na Bolu in jo po zanimivi makadamski cesti mahnili poti zahodu, mimo lepo vzdrževanih vinogradov, po malo arhaični obali, saj je še ni dosegel turistični vpliv. Le ta je dobesedno za vogalom, saj so ravno ob našem obisku delali novo cesto iz planote do morja. Mi smo se na planoto povzpeli še po stari, serpentinasti makadamski cesti, od koder smo po lepem gozdu, ki ni dajal vtisa, da smo na morju, povzpeli na Vidovo goro. 

Obiskal sem že veliko koncev hrvaške obale, razgled iz Vidove gore na spodaj ležeči Bol z Zlatnim ratom in okoliške otoke, sodi gotovo med najlepše do sedaj (poleg recimo razgleda iz hotela pri Lovranski Dragi, iz Lubenic ali iz Sv Mihovila na Ugljanu). Dodatno razgled popestrijo strme prepadne stene, najbolj pa se splača priti gor zaradi pogleda na Zlatni rat, ki je od zgoraj najbolj fotogeničen.

Spust je bil popolna neznanka, na karti je bila označena neka pot in šli smo jo probat. Na srečo je bila pohodna in precej zanimiva (S6, zgoraj kamnita, spodaj vedno lepša). Končni vtis je bil odličen, tura ponuja izredne razglede, vožnjo po raznoliki pokrajini in na koncu še pravi mtb spust.

GPS sled

zanimivost ture:    😃😃😃😃😃

težavnost:             😃😃😃 ☺☺     

tehnika:                 😃😃😃 ☺☺

pokrajina:              😃😃😃😃😃  




prvi del poti ob obali mimo lepo obdelanih vinogradov...


in vabljivih zaliviv spodaj...







zanimivi detajli na planoti, lokve so pomladi še polne


razgled, za katerega se je splačalo priti gor

malo smo naredili tudi foto sessiona:)



spust je klasično primorski...kamnit



četrtek, 07. januar 2021

Garda 601

Gardi seveda ni potrebno delat prevelike reklame, saj je poznana MTB destinacija. Maticu, pa še komu je najbolj všeč, da poleg odličnih pogojev za MTB, nudi tudi ležeren sredozemski vpliv z toplimi večeri in kofetkanjem na čudovitih srednjeveških trgih Rive ali Arca. Ob številnih obiskih smo prevozili že lepo število tur:

- Tremalzo-Riva v obe smeri -odlično

- Passo Notta - 101-102 (poleg Dalca)- divji izredno zahteven, izpostavljen in nevaren spust 

- Monte Baldo- Navene (solidno, zelo uničena pot)

- Pianura (pod Monte Stivo in v Arco - solidno)

- prečnico od koče Pernici preko planine Saval in spust po 454 - odlično

- Passo Giumella in spust v Biaseco (nezanimivo)

- Anakonda trail (spust v Nago iz Santa Barbare - baje sedaj prepovedan)

Malo dlje od Garde smo vozili tudi:

- Pasubio (kroženje po planoti in spust po 102 v Anghebeni - odlično)

- Monte Maggio (gora nad Folgario in spust na passo de Borcola - solidno)

Tokrat pa izpostavljam 601, ki poteka iz vrha Mt Altissima v Nago, iz višine 2060 na 60 nadmorske, torej 2000 višinskih metrov. In to kakšnih, čisti presežek. Spust je tehnično izredno zahteven od vrha do dna, potrebna je vsa zaščitna oprema, seveda, če ne želite, da na kaki skali ne ostane kakšen zob, kot se je zgodilo Magicu:). Za razliko od zahtevnih spustov na nasprotni strani jezera (Dalco, 102..) je manj nevaren zlasti zaradi manjše izpostavljenosti, tehnično pa je težji.

Občutek po tako zahtevnem spustu, sploh če je uspešno izveden, pa itak poznate:)





















sreda, 30. december 2020

Monte Grappa

Srečno nesrečni Italijani, Najprej srečni, ker imajo ob južnih pobočjih Alp in ob prehodu v Padsko nižino v kombinaciji s številnimi jezeri, čudovitimi mesteci, vinogradi in sadovnjaki, eno izmed najlepših evropskih pokrajin. Nato nesrečni, ko so skupaj z ostalimi, umirali na teh istih pobočjih tekom svetovnih vojn. Pa spet srečni, ker so jim ostale čudovite gorske ceste, ki so bile izvorno namenjene vojaškemu oskrbovanju, sedaj pa čudovito dopolnjujejo turistično ponudbo.

Verjetno ni zastonj fotografija serpentin, ki vijugajo po skoraj navpičnem pobočju iz Monte grappe v dolino, ena najbolj fotogeničnih in največkrat objavljenih fotk v MTB svetu. Tako mulatiere, kot steza v dolino so izvorno seveda iz prve svetovne vojne. In ob taki reklami, smo jo morali seveda enkrat pogledat še mi. Naštudirali smo turo z minimalno asfalta in mislim, da nam je kar uspelo, saj razen (strmega) začetnega vzpona, le tega ni bilo.  Seveda je gorovje prepredeno s številnimi stezami in gotovo je na razpolago še veliko zanimivih poti. 

Na vrhu smo imeli sicer meglo, toda takoj ko smo prispeli do prečnice pod planoto, ki je speljana v skale tih pod robom, se je megla razkadila in razgledi niso razočarali. Noro zanimiva prečnica poteka skozi tunele, nad prepadi, ravno prav je ozka, da ni nevarno in da je hkrati zanimivo. Iz nje lahko opazujemo tudi stezo globoko spodaj, po kateri se bomo peljali. Spust v dolino je sicer precej kamnit, pa tudi koncentracija na ovinkih je zaželena, kar pa ne zmanjša čudovite izkušnje (S5).

dejavnik zabave (5/5): 😃😃😃😃😃
tehnika (4/5)                😃😃😃😃
kondicija (4/5)             😃😃😃😃
pokrajina (5/5)             😃😃😃😃😃







vzpon po gozdni cesti, lepo v senci

klasična lepo vzdrževana italijanska mulatiera
proti vrhu se svet odpre v številne pašnike


tudi z vrha  do vstopa v steno smo našli lepa stezice

vse je nastalo zaradi vojne...

vhod v prečnico se začne spektakularno


v dolino gre kar nekaj stez in mulatjer, ta ni naša

malo je širša od tiste, ki jo imamo v planu, očitno pa nič manj zanimiva...



čudovitih detajlov ne zmanjka

in pokazala se je tudi naša stezica...

preveč pogumen tudi ni potrebno bit:)






 

sobota, 26. december 2020

Hochobir (Obir)

Kolesarjenju po Obirju bi poetično lahko rekli tudi Obirska epopeja. Prvič, leta 2014, smo naredili vzpon iz sedla Šajda, kamor smo se tudi spustili. Drugi obisk leto kasneje pa smo malo bolj zapletli, štartali smo v Železni Kapli, južna pobočja prekrižarili "po dolgem in počez" in si naredili kombinacijo dveh vzponov in dveh dolgih spustov, ki je tudi predmet tega opisa. (žal GPS-ja za celotno turo nimam, spodaj je del poti iz in v Železno Kaplo). 

Vzpon do koče je bil malo okoli, s tem smo se precej izognili asfaltu, nato proti vrhu po zahtevni in strmi stezi, mestoma je potrebno peš (V7). Spust proti Šajdi je dodatno popestril vlažen teren in moral sem precej sestopat, sicer pa je tudi v lepem vremenu zahtevnost slaba S7. Prečenje proti Obirski planini se prične s kratkim nevoznim delom, nato pa se lepo napreduje po gozdnih vlakah. Drugič nismo štartali z vrha ampak le iz točke, kjer se nad Kapelsko kočo makadam priključi stezi. Spust po stezi ko koče je že druga divja poslastica, čista S7, zopet je bilo potrebno nekaj malega sestopat, tokrat ne zaradi vlage:(. Od koče do Železne Kaple se prične zmerno zahteven  spust, ki se ne konča in konča in sodi med lepše daleč naokoli:) (S5).

GPS sled (iz Železne Kaple na vrh in dol - brez spusta v Šajdo)

Kondicija (5/5):    😀😀😀😀😀

Pokrajina (5/5):    😀😀😀😀😀

Tehnika (5/5):       😀😀😀😀😀



zgornji krog 

takih tehničnih detajlov proti vrhu je kar nekaj

tehnični detajli ne popuščajo 


vrh se že vidi, malo bomo še trpeli:)


še malo







zadnji vzponi



spust proti Šajdi




stezica v zahtevnejšem delu


tehnični del poti iz Šajde na Obirsko planino

proti Železni Kapli








Sexten, po trasi Stonemana

Velikokrat sem se na dolomitske destinacije vozil mimo Innichena, pozimi mi je bil vedno zelo vabljiv pogled na smučišče, ki se spušča izpod...