četrtek, 14. avgust 2014

zahodno Pohorje

Tura med Roglo in Kopami spada med prve, ki sem jih opravil ob začetku turnega kolesarjenja (ko tega imena še ni bilo), vendar kljub večkrat izpeljani turi, nisem našel nobenega pametnega spusta. Sicer pa takrat niti v sanjah še nisem mislil, da je možno izvesti vzpone in spuste po stezah, ki jih vozim sedaj. Zahvaljujoč internetu in napredku tehnike, pa se je tudi to spremenilo in opisana tura s startom in ciljem v Mislinji, v kombinaciji s prečnico med Roglo in Kopami, ponuja odlično MTB izkušnjo.

Tokratno turo sem načrtoval tako, da pelje čim več po stezah oz. kolovozih in vzpon iz Mislinje preko Komisije ponuja ravno to. Prične se sicer z asfaltom, kmalu pa nas markacije usmerijo direktno v gozd in zaradi ustreznega naklona je vozno skoraj vse (ocena S5, mesta S6). Del med Roglo in Črnim vrhom je seveda tisto najlepše, kar lahko ponuja gorsko kolesarjenje, saj kolesarimo po grebenu, nedaleč od Lovrenških jezer in po odprtih planjavah vršnega grebena Pohorja. Le to je zaradi starih kamnin (tonalit) posebnost med slovenskmi gorami, saj zaradi trdnosti voda ne pronica v zemljo, kar je oblikovalo pokrajino, polno jezer, potočkov in barij, ki je zelo podobna norveškim planotam. 

Spust sem izvedel po peš poti iz Črnega vrha v Mislinjo, ki ponuja malo več kolovozov in makadama, vendar je še sprejemljiv (S3). Sicer pa mislim, da bi bila (z rahlimi obvozi navzgor), tura v obratni smeri lepša, predvsem zaradi lepšega spusta, ki poteka v večji meri po stezah, kot tisti iz Črnega vrha.  

Ocena:

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 

ture v bližini:




na travnikih vzhodno od Kraguljišča je precej bolj samotno, kot na tistih proti Lovrenškim jezerom

proti Lovrenškim jezerom

nadaljevanje proti Ribniški koči

mimo gorskih kmetij in pašnikov proti Mislinji




 

 


sreda, 25. junij 2014

Trupejevo Poldne-Jepca

Absolutno tura presežnikov, tako po kondiciji, tehnični zahtevnosti in lepih razgledih. Tokratni vzpon (V6) iz Srednjega vrha proti Železnici mi ni delal tako velikih težav kot pred dvema letoma, ko sva šla z Borutom na Vošco. Razlog je bolj v 20-zobem zobniku, kot pa v boljši kondiciji. Tokrat smo si na vzponu lahko privoščili še "kreativni počitek":). Kljub vsemu smo do sedla pod Trupejem potrebovali skoraj tri ure.

Nadaljevanje je seveda fenomenalno, zelo tekoče (v nasprotni smeri je potrebno večkrat s kolesa) in tudi samotno, saj smo na celotni turi srečali le dve planinki. Zmotili smo edino svizce na planini Grajščici, na kateri se odpre tudi čudovit razgled na Julijce. Proti Kresišču (V6) in pod Črnim vrhom sledi zahtevnejši odsek, kjer je potrebno za nekaj kratkih vzpončkov sestopiti s kolesa, kar pa ni moteče.

Spusti, ki sledijo, so vsi po vrsti zelo zanimivi in tehnično zahtevni. Kot da bi imeli presežek kondicije, smo se odpeljali še na vrh Jepce (V3), kjer pa direktnega spusta v Belco nismo našli, zato smo na stezo zavili malo nižje. Opisi predhodnikov se bili precej zastrašujoči (obvezna uporaba front pivota), vendar smo ga uporabili zelo malo in kljub temu večino prevozili (dol sem stopil samo trikrat) - S6.

GPS sled

Ture v bližini:






že takoj nad Srednjem vrhom se odprejo prvi razgledi na Špikovo skupino

krmilnica za divjad je lahko uporabna tudi za druge namene:) 
tule smo šli pa peš:)
tudi proti Železnici se nadaljujejo strmi vzponi

na kolesu gre čisto pod prelaz pod Trupejevim Poldnevom 
zadnjih nekaj višincev pa je le potrebno ob kolesu

pravljično nadaljevanje proti Grajščici

bal sem se, da bo na poti kaj podrtih dreves, vendar je vse čisto

skupinska z Beljakom v ozadju

travniki v cvetju na prvi poletni dan

planina Grajščica in Špikova skupina v ozadju

vzpon proti Jepci je zelo strm, verjetno je bolje, če se na Jepcasedlu spustimo malo dol in po cesti na vrh

splača se najti tudi direktno pot v vasico Belca

sreda, 14. maj 2014

Blegoš

Turo sva z Borutom pričela nad Hotavljami in se za popestritev proti Gorenji Žetini podala po desnih pobočjih, torej po prečnici pod Malenskim vrhom. Pot je bolj odprta in poseljena, saj gremo mimo kar nekaj gorskih kmetij, pa tudi del prečnice se spremeni v zanimivo stezo, ki popestri monotonost asfaltnih in makadamskih vzponov.

Pogled od koče proti vrhu seveda ni obetal vožnje na vrh, nošenje kolesa po klasičnem pristopu v družbi planincev in ob direktnem pogledu s koče pa nama tudi ni dišalo. Vrh sva osvojila s kolesom, vendar opisa ne bom dajal, sicer pa si ne delam skrbi, da ga večina ne bi poznala. Spust sva opravila na jug proti Likarju in dalje mimo vasi Čabrače v dolino, o njej pa je tudi že veliko napisanega. 

Na splošno je tura lepa, vendar po mojem okusu ne dosega nivoja sosednjih Porezna, Možica ali Ratitovca. Tudi del poti čez travnike nad Likarjem je precej moteč, saj je zelo gruščnat in nehote delajo škodo tako kolesarji kot planinci. 

Ocena:
  • dejavnik zabave: 
  • pokrajina:             
  • kondicija:                
  • tehnika:                   

Ture v bližini:





proti Gorenji Žetini

lepa prečnica, ki sem jo našel zgolj slučajno, v bistvu pa je del Loške kolesarske poti



travniki nad kmetijo Likar

od vrha do Likarja vozimo večinoma po lepi singli, podrtega drevja ni veliko



   

četrtek, 17. april 2014

Žbevnica

Po številnih reportažah drugih bajkerjev, je bilo potrebno pogledat, kaj nudi tura od Buzeta na Žbevnico in nazaj. Ni me razočarala, ponuja lepe razglede, travnata pobočja po grebenu, ki sem jih sicer poznal že iz sosednjih Goliča in Lipnika in zelo zanimive in tehnično precej zahtevne spuste.

Ture sem se lotil malo drugače, kot sem zasledil po opisih predhodnikov, poskusil sem s pristopom na vrh po grebenu s slovenske strani. Zato sva morala tudi preiti maloobmejni prehod Rakitovec, kjer sta bila oba carinika prijazna in nista komplicirala, sicer pa uradno prehod seveda ni dovoljen. V nadaljevanju sva z novopečenim bajkerjem Romanom pod Kavčičem s ceste  po neizraziti kolovozni poti zavila direktno na greben. Vzpon je zmeren in v celoti vozen (V4), nadaljevanje mimo Špičastega vrha do Žbevnice pa precej lepše in tekoče. Spust proti Brestu je precej zahteven (S5), od planinske koče pa je bolje peljati po cesti okoli, saj se pot spusti preko visoke skalne police.

Ture v bližini:






vzpon po makadamu proti železniški postaji je precej strm, dalje ni problema, v ozadju Buzet

kraški rob nas spremlja tudi proti Hrvaški, ta del je ravno na meji pod Kavčičem



vzpon na greben, v ozadju Kavčič

nadaljevanje po tekoči stezi proti Špičastemu vrhu, sedaj smo že pri sosedih



v ozadju Žbevnica in stezica do nje

začetniki gredo seveda peš:)

spust je poln ovir


nadaljevanje proti vasici Slum poteka po čudoviti gozdni stezici


Slum je precej zapuščen...

...vendar se očitno ljudje vračajo vsaj za vikende, saj se kar nekaj hiš obnavlja

spust proti žel. postaji