sreda, 26. november 2014

Nanos

Še ena krasna jesenska tura, tokrat je bila še posebej "slastna", glede na turobno oblačno vreme v celinskem delu Slovenije. Tokrat sva s Klemnom štartala v Vipavi, nadaljevala do Gradišča in dalje po zelo lepi stezi z le dvema kratkima peš skokoma proti sv. Nikolaju in do lovske koče. Od tu sem poskusil po poti po robu, vendar je kratek del poti tudi po suhem verjetno nevozen, sicer pa je lepa alternativa vzponu po cesti.

Razgledi in tereni so seveda že znani in se jih je težko naveličati, na srečo pa novih lepih terenov nikoli ne manjka, tokrat sem se spustil po poteh predhodnikov od Abrama v Podnanos pod Šentviško Turo. Zlasti del pod prelomnico je že kar ekstremen, kljub temu pa mi ga je uspelo (razen prvih nekaj metrov) zvoziti v celoti. Spust, vreden ponovitve, sicer pa mi je poleg tistega iz Otliškega Maja v regiji najbolj všeč.

Sicer pa opažam, da je MTB tudi v teh koncih dobil že skoraj domovinsko pravico, saj je bilo na vseh parkiriščih pod hribom vse polno avtomobilov s kolesarskimi prtljažniki:), tudi iz Avstrije. Končno!!

Pa še link do posnetka spusta, ki so ga opravili predhodniki

GPS sled





asfalta je vsako leto več

pogled proti Postojni na mejo z oblačnostjo

Klemen

do cerkvice sv. Hieronima sva se spustila po poti po robu



steza proti Abramu, v nadaljevanju postane še lepša

v spodnjem delu se jesneske barve še niso poslovile


nedelja, 02. november 2014

gori doli po Konjiški gori

Lokalcu Blažu gre zahvala, da sem skombiniral lepo jesensko turco po bližnji Konjiški gori, ki mi pred tem nikoli ni delovala kot neka huda MTB izbira. Mogoče je kriva geografija, saj za razliko od sosednjih in skoraj nič višjih Stenice in Paškega Kozjaka, na prvi pogled ni tako markantna - na severni strani le gozd, na južni pa hitro zmanjka stez v dolino. Toda po "križarjenju" po gori lahko napišem, da je na turi vsega, od napornega vzpona na vrh Stolpnika, zanimive prečnice pod Jelenovim vrhom in tudi spust v Konjice je lep, čez ene korenine v spodnjem delu sem moral celo peš...Spust v Črešnjice pa me je malo razočaral, saj gre večina po traktorski poti, polni kamnov med listjem.

GPS sled

Ocena:
Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 








četrtek, 16. oktober 2014

Zasavska prečka (Čemšeniška-Šmohor)

Ne glede na to, da hribi južno od Savinjske doline ne postrežejo s pretirano višino, so se po opravljenem izletu izkazali za zelo zanimivo in tudi težko pustolovščino.

Traso smo si zamislili iz Ločice in se po makadamu vzpeli do kmetije Kamnik, kjer se je začelo zares, najprej obotajoče čez pašnike in nato vedno bolj strmo, večinoma po stezah proti koči in dalje na vrh (vzpon od Limovc S5, mesta S6, delno nevozno). Spust iz Čemšeniške je najzahtevnejši na turi in postreže s kar nekaj tehničnimi detajli (S5, mesta S6), nadaljevanje pa je zelo razgibano in dodatno smo si ga popestrili z dvema vzponoma pod Javorjem, od katerih vsaj prvi ni bil potreben. Naslednjič poiščemo varianto vzpona preko vrha Javorja, kondicija itak ni problem:(

Vzpon na Mrzlico je makadamski, spust na Igriše zelo kamnit, na prečnici proti Gozdnikarju pa je potrebno čez kakšno skalo tudi peš. Na koči na Šmohorju smo si zaslužili pivo in se, eni hitreje eni počasneje (v odvisnosti od tega, kako se je katerega prijelo pivo:)) po standardni in še vedno simpatični poti spustili v Tremerje.

Tura se je pokazala kot precej zahtevna, pa tudi precej več časa je vzela od načrtovanega, saj smo startali ob 8,30h in končali malo čez dve. Res pa je, da je na njej zelo veliko planinskih koč in na vsaki se dobi pivo in lahko da smo bili zato daljši od načrtovanega:). Sicer pa smo naredili 38 km in malo čez 1700 višincev, ni slabo za sredogorje.

GPS sled

Ture v bližini:






na delu proti vasi Limovce smo morali premagati celo majhen zemeljski plaz


prvi postanek - Čemšeniška

drugi postanek-Mrzlica

dimni signali iz Šoštanja

fotografirali smo malo, saj je večina poti po gozdu 

pogled nazaj proti Javorju in Čemšeniški planini

torek, 02. september 2014

čavenska prečka

Spodaj je poročilo iz prvega obiska Čavenske prečke, ki sem jo vozil v letu 2005, torat pa smo se je po priporočilu lokalnega poznavalca (hvala David) lotili iz druge strani. Startali smo v vasi Cesta in se preko gmajn podali proti vasem Skrilje in Kamnje in dalje po makadamu pod pobočja Čavna. Stara serpentinasta cesta na planoto do Avške gmajne nam je bila opisana kot "no go", vendar smo jo kljub zelo veliki spranosti, prevozili v celoti (V6). Smo pač zajebani bajkerji.

Nadaljevanje po prečnici je seveda poezija in vedno postreže z zanimivimi razgledi in popolnim kolesarskim užitkom. Tudi nasvet, da se je lotimo proti vzhodu, ni bil slab, saj se v tej smeri malo spušča, res pa je, da je tako nismo prevozili v celoti. 

Zgornji del spusta je bil bolj po mojem okusu, saj ima nekaj tehnično zahtevnih prehodov (S5, mesta S6), spodnji pa je zelo tekoča bajkerska proga brez tehničnih težav (S4), vendar kljub temu zanimiva. Ker se po asfaltu pač ne da voziti v dolino, smo se v nadaljevanju še malo poigrali z raziskovanjem in našli ozke stezice, ki so nas pripeljale direktno na garažo hiše, zato tega dela ne bom objavil. 

Ocena:

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 

Ture v bližini:





zanimiv most v Kamnjah

a bi šli ??

zadnjih cca 250 višincev proti prečnici je zelo zahtevnih, poteka večinoma po razritem in skalnatem kolovozu

prečnica je na začetku malo zaraščena, potem pa z vsakim metrom boljša

veliko je prečenj melišč, ki pa niso moteča

melišča so večinoma vozna in zelo razgledna
ni veliko prečnic z razgledom na morje

Matjaž izza ovinka:)

pa poglejmo, kaj je za naslednjim ...
...še en čudovit detajl



nekje nad Lokavškim plazom sledi najlepši in najbolj izpostavljen del poti

čudovitih detajlov, lepih stez in razgledov je na pretek, vse skupaj je kar kičasto
še se bomo vrnili:)

..............................................................................................................................................................
Poročilo iz 2005:
Tura, ki je pravo presenečenje, glede na to, kje je. Neverjetno, kaj si je človek namislil v preteklosti - dobesedno po sredini gore poteka pot po horizontali, ki je dolga čez 10 km. Ves čas se odpirajo pogledi na Vipavsko dolino in čez Kras do morja. Pot na določenih mestih deluje, kot da bi bila nekje visoko v Alpah. Za zaključek sledi še zanimiv spust iz Koče na Čavnu do doline.

Tehnični podatki:
  • potek poti: Resljeva cesta-do stika z glavno cesto,po njej navzdol cca 1 km kjer se prečnica začne-Kopitnik-po cesti do koče na Čavnu-Stomaž-Lokavec
  • zahtevnost vzpona:  V6 
  • ocena prečenja: P4/5 (lepa, tekoča stezica, lepi razgledi)
  • zahtevnost spusta: S5 (mesta S6)

Ocena:

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 





določeni deli izgledajo kot mulatjere v Alpah

pogled na Lokavec in Ajdovščino
južna pobočja Čavna (tudi Otlice in Nanosa)
so eno samo ogromno melišče

edini malo zahtevnejši del poti