Monte Grappa

Srečno nesrečni Italijani, Najprej srečni, ker imajo ob južnih pobočjih Alp in ob prehodu v Padsko nižino v kombinaciji s številnimi jezeri, čudovitimi mesteci, vinogradi in sadovnjaki, eno izmed najlepših evropskih pokrajin. Nato nesrečni, ko so skupaj z ostalimi, umirali na teh istih pobočjih tekom svetovnih vojn. Pa spet srečni, ker so jim ostale čudovite gorske ceste, ki so bile izvorno namenjene vojaškemu oskrbovanju, sedaj pa čudovito dopolnjujejo turistično ponudbo.

Verjetno ni zastonj fotografija serpentin, ki vijugajo po skoraj navpičnem pobočju iz Monte grappe v dolino, ena najbolj fotogeničnih in največkrat objavljenih fotk v MTB svetu. Tako mulatiere, kot steza v dolino so izvorno seveda iz prve svetovne vojne. In ob taki reklami, smo jo morali seveda enkrat pogledat še mi. Naštudirali smo turo z minimalno asfalta in mislim, da nam je kar uspelo, saj razen (strmega) začetnega vzpona, le tega ni bilo.  Seveda je gorovje prepredeno s številnimi stezami in gotovo je na razpolago še veliko zanimivih poti. 

Na vrhu smo imeli sicer meglo, toda takoj ko smo prispeli do prečnice pod planoto, ki je speljana v skale tih pod robom, se je megla razkadila in razgledi niso razočarali. Noro zanimiva prečnica poteka skozi tunele, nad prepadi, ravno prav je ozka, da ni nevarno in da je hkrati zanimivo. Iz nje lahko opazujemo tudi stezo globoko spodaj, po kateri se bomo peljali. Spust v dolino je sicer precej kamnit, pa tudi koncentracija na ovinkih je zaželena, kar pa ne zmanjša čudovite izkušnje (S5).

dejavnik zabave (5/5): 😃😃😃😃😃

tehnika (4/5)                😃😃😃😃

kondicija (4/5)             😃😃😃😃

pokrajina (5/5)             😃😃😃😃😃

vzpon po gozdni cesti, lepo v senci

klasična lepo vzdrževana italijanska mulatiera

proti vrhu se svet odpre v številne pašnike

tudi z vrha  do vstopa v steno smo našli lepa stezice

vse je nastalo zaradi vojne...

vhod v prečnico se začne spektakularno

v dolino gre kar nekaj stez in mulatjer, ta ni naša

malo je širša od tiste, ki jo imamo v planu, očitno pa nič manj zanimiva...

čudovitih detajlov ne zmanjka

in pokazala se je tudi naša stezica...

preveč pogumen tudi ni potrebno bit:)

 

Hochobir (Obir)

Kolesarjenju po Obirju bi poetično lahko rekli tudi Obirska epopeja. Prvič, leta 2014, smo naredili vzpon iz sedla Šajda, kamor smo se tudi spustili. Drugi obisk leto kasneje pa smo malo bolj zapletli, štartali smo v Železni Kapli, južna pobočja prekrižarili "po dolgem in počez" in si naredili kombinacijo dveh vzponov in dveh dolgih spustov, ki je tudi predmet tega opisa. (žal GPS-ja za celotno turo nimam, spodaj je del poti iz in v Železno Kaplo). 

Vzpon do koče je bil malo okoli, s tem smo se precej izognili asfaltu, nato proti vrhu po zahtevni in strmi stezi, mestoma je potrebno peš (V7). Spust proti Šajdi je dodatno popestril vlažen teren in moral sem precej sestopat, sicer pa je tudi v lepem vremenu zahtevnost slaba S7. Prečenje proti Obirski planini se prične s kratkim nevoznim delom, nato pa se lepo napreduje po gozdnih vlakah. Drugič nismo štartali z vrha ampak le iz točke, kjer se nad Kapelsko kočo makadam priključi stezi. Spust po stezi ko koče je že druga divja poslastica, čista S7, zopet je bilo potrebno nekaj malega sestopat, tokrat ne zaradi vlage:(. Od koče do Železne Kaple se prične zmerno zahteven  spust, ki se ne konča in konča in sodi med lepše daleč naokoli:) (S5).

GPS sled (iz Železne Kaple na vrh in dol - brez spusta v Šajdo)

Kondicija (5/5):    😀😀😀😀😀

Pokrajina (5/5):    😀😀😀😀😀

Tehnika (5/5):       😀😀😀😀😀

zgornji krog 

takih tehničnih detajlov proti vrhu je kar nekaj

tehnični detajli ne popuščajo 

vrh se že vidi, malo bomo še trpeli:)

še malo

zadnji vzponi

spust proti Šajdi

stezica v zahtevnejšem delu

tehnični del poti iz Šajde na Obirsko planino

proti Železni Kapli