Turo sva z Borutom pričela nad Hotavljami in se za popestritev proti Gorenji Žetini podala po desnih pobočjih, torej po prečnici pod Malenskim vrhom. Pot je bolj odprta in poseljena, saj gremo mimo kar nekaj gorskih kmetij, pa tudi del prečnice se spremeni v zanimivo stezo, ki popestri monotonost asfaltnih in makadamskih vzponov.
Pogled od koče proti vrhu seveda ni obetal vožnje na vrh, nošenje kolesa po klasičnem pristopu v družbi planincev in ob direktnem pogledu s koče pa nama tudi ni dišalo. Vrh sva osvojila s kolesom, vendar opisa ne bom dajal, sicer pa si ne delam skrbi, da ga večina ne bi poznala. Spust sva opravila na jug proti Likarju in dalje mimo vasi Čabrače v dolino, o njej pa je tudi že veliko napisanega.
Na splošno je tura lepa, vendar po mojem okusu ne dosega nivoja sosednjih
Porezna, Možica ali Ratitovca. Tudi del poti čez travnike nad Likarjem je precej moteč, saj je zelo gruščnat in nehote delajo škodo tako kolesarji kot planinci.
Ocena:
- dejavnik zabave: 4/5
- pokrajina: 4/5
- kondicija: 3/5 (zahteven je le vzpon na vrh)
- tehnika: 3/5
Ture v bližini:
 |
| proti Gorenji Žetini |
 |
| lepa prečnica, ki sem jo našel zgolj slučajno, v bistvu pa je del Loške kolesarske poti |
 |
| travniki nad kmetijo Likar |
 |
| od vrha do Likarja vozimo večinoma po lepi singli, podrtega drevja ni veliko |
