Nekih hudo perspektivnih tur iz Tromeje ni bilo nikjer napisanih, edina izjema je že večkrat posneti spust po stezi z vrha proti Ratečam, toda malo raziskovanja je prineslo zelo lepo turco z dvema vzponoma in spustoma po tekočih stezah in s skupaj čez 1500 višinci.
Startali smo na stezi na italijanski strani, vendar smo se po idiličnem pričetku vrnili na slovensko stran, saj serpentinaste steze na greben pod Kopo nismo našli. Z vrha smo se spustili po mejnem grebenu na zahod in nato proti Sovčam, kjer stezo nižje prekinjajo vedno pogostejše gozdne ceste. Res presenetljivo, da na severno stran ni niti ene direktne steze v dolino, verjetno zaradi sedežnice, na tem delu tudi nismo srečali niti enega pohodnika, Popolnoma drugače je seveda na vrhu in na naši strani, kjer je pohodnikov obilo.
Vzpon nazaj sva si z Borutom "popestrila" s sekanjem serpentin po markirani poti, ki pa se je izkazala za malo bolj strm in lep kolovoz, Matija pa je šel okoli po cesti. Zaključek vzpona je bil še najbolj zanimiv, saj smo se vrnili na italijansko stran in po stari tlakovani in škarpirani mulatieri mimo karavl prisopihali na vrh.
Spust v Rateče je kar precej zahteven zaradi obilice korenin, tudi na ovinkih. Po opravljenem lahko rečem, da je tura zanimiva, da je po mojem okusu bilo malo preveč vzponov po makadamu, da so steze zelo tekoče in da je tura vredna ponovitve...
zahtevnost ture:
- Rateče - Tromeja (V2, razen spodaj na italijanski strani in zgoraj po smučišču V5)
- Tromeja - Sovče (S4, zgoraj S6)
- Sovče - Tromeja (V4, deli po planinski poti V5)
- Tromeja - Rateče (S5, spodaj S4)
 |
| tudi jaz bi tole imel... |
 |
| begunsko prečkanje meje:) |
 |
| vasica Sovče in Ziljska dolina v ozadju |
 |
| vzpon iz avstrijske strani |
 |
| mulatjera proti vrhu |
 |
| proti Ratečam |
Ni komentarjev:
Objavite komentar