okoli Mont Blanca

Prve članke na temo obkroženja Mont Blanca sem prebral v nemškem Bike-u že pred desetletjem, vendar mu nisem posvečal resne pozornosti, saj se mi je zdelo, da je tura prenaporna, hkrati pa sem na hitro ocenil, da je na taki turi preveč asfalta in makadama. Ko jo je pred par leti kot nekaj, kar bi lahko poskusili, omenil Miha, sem jo začel malo bolj študirati in naenkrat se mi ni zdela več tako slaba ideja.

Prvo preverjanje udeležbe smo izvedli že pomladi in od desetih, ki so načelno potrdili udeležbo, se nas je konec avgusta proti Franciji z avtodomom odpravilo 5, kar je glede na moje predhodne izkušnje, zelo lepa udeležba.

Soborci:

• Borut, moj glavni soborec v zadnjih letih, s katerim sva naredila veliko divjih, napornih in lepih tur doma in v okolici. 
• Tomaž, ki je pričel resno kolesariti šele letos pomladi, vozil je trdaka (in SPD-je) in kljub temu suvereno odvozil celotno traso
• Aleš, za katerega noben tehnični detajl navzgor in tudi navzdol ni bil pretežak in se je na turi verjetno najbolj dolgočasil:), saj nas je moral največ čakati
• Klemen, naš nepogrešljivi tehnični suport, ki je bil zadolžen za transfer avtodoma, kar je po začetnih logističnih težavah z iskanjem prave države:), opravil suvereno
• moja malenkost, zadolžen za izbiro trase in predvsem glavni priganjalec ostalih:)

In na kaj smo se pravzaprav odpravili?

Obkroženje Mont Blanca (TMB) je označena planinska pot, ki jo že zelo dolgo poznajo planinci, v zadnjem desetletju pa so jo za svojo vzeli tudi turni kolesarji. Dolga je okoli 170 km, na njej je potrebno narediti čez 7 tisoč višincev (odvisno od izbire trase), poteka čez Francijo, Švico in Italijo, poleg državne meje pa prečkamo tudi najmanj 9 prelazov, od katerih najvišja dva segata čez 2500 m nadmorske višine. Planinci za turo porabijo tudi do 14 dni, spijo v planinskih kočah ali poleti kar v spalkah na prostem, mi pa smo se jo namenili opraviti v štirih dneh s pomočjo avtodoma, ki nas je vsak dan čakal na dogovorjenem mestu.

V štirih dneh smo naredili 8,020 višincev in 185 kilometrov.

Tura ponuja čudovite razglede na pogorje Mont Blanca s številnimi ledeniki, ki segajo marsikje še vedno globoko v dolino, prečka številne pašnike, se spusti do zanimivih vasi (tudi zapuščenih), poteka tudi skozi pomembne turistične centre, kot sta Chamonix in Curmayer, tako da potovanje ni niti malo monotono.

Seveda za glavno popestritev poskrbi teren po katerem poteka, po prevoženem lahko mirno rečem, da je precej bolj naporna, kot sem pri načrtovanju ocenjeval. Vzponi v največji meri potekajo po makadamu ali gozdnih cestah, od katerih so določeni z neverjetnim naklonom prav brutalni (Col de Voza, Col de Balme), nekaj se jih zaključi z vzponom po stezi (Col de Seigne, Col de la Gittaz, Col Ferret), medtem ko spusti potekajo v celoti po stezah. Naj dodam, da so spusti v celoti zadovoljili mojim kriterijem (ti pa so seveda izredno visoki:)), zaradi česar sem bil seveda zelo zadovoljen. Vozili smo resnično izredno raznolike spuste, od lepih tekočih flowov, dolgih blizu 10 km (Col de Balme, Col de Seigne), celo po zapuščenem bike parku iz Col de Voza, po razgibanih spustih (iz Col de la Sauce po v skalo vsekani poti ali iz Col Gittaza čez ledeniško grobljo) in tudi po tehnično zahtevnih in kamnitih spustih zadnji dan (iz planine Bowine, od jezera Champex in iz Col Ferreta). 

Nekaj poti je nevozne, predvsem deli poti proti vrhu prelazov, kar pa ni moteče, saj gre za res kratke odseke. Edini vzpon (bolj prečenje) ki smo ga prehodili je bil proti Col de la Sauce, ki pa ni del TMB in smo ga dodali zaradi lepega spusta.   

Z Tomažem in Alešem pred turo nismo veliko vozili skupaj in se s kolesarskega vidika nismo poznali. pa tudi če bi se, lahko tako zahtevna večdnevna tura človeka predstavi v povsem drugačni luči, kot si ga poznal prej. Po koncu lahko rečem, da smo se odlično ujeli, delovali povezovalno, motivirali eden drugega, vozili skupaj in kar je najpomembneje, skupaj naredili celotno pot...in to brez poškodb. Vsi smo bili presenečeni nad sabo, da smo sposobni na dan prevoziti čez 2000 višincev po zahtevnih terenih in tako tudi samim sebi povečati samozavest in občutek, da ni nič nemogoče. 

Edina omembe vredna težava se je zgodila meni, ko sem zadnji dan odlomil nosilec menjalnika, zaradi česar smo naredili "frajlauf", s čimer sem nato do konca zadnje etape, seveda s pomočjo sotrpinov, prevozil še cca 40 km in 1700 višincev. 

Turo lahko zaradi odlične družbe, krasnih terenov, ki smo jih vozili v čudovitem vremenu (štiri dni smo imeli sončno) in predvsem zaradi dejstva, da smo uspeli skupaj in brez poškodb, uvrstim med najlepše, kar sem jih vozil do sedaj.

Za zaključek, kot je rekel Tomaž: katera bo naslednja?

V nadaljevanju sledi nekaj fotomateriala in statistika posameznega dne. 

1. dan: Curmayer-Col de le Seigne- Les Chappieux-Col de Roselend

višinci: 1830 m
dolžina: 34,4 km

 pa začnimo, Klemen, Tomaž, Damjan, Aleš in Borut

proti prvemu prelazu zgleda kar malo Himalajsko

ledeniki se spuščajo proti nam celotno pot

steza proti prelazu Col de Seigne

prvi prelaz je premagan, Col de Seigne 2.515 m nad morjem

široka in tekoča steza s prelaza je skoraj brez ovir

Tomaž ima lahko kolo:)

pa gremo naprej po lepi travnati stezi proti prelazu Roselend

2. dan: Roselend-Col de la Sauce-La Gittaz-Col est de la Gittaz-Col du Joly-prečnica pod Mont Joly-Les Contamines-Le Champel-Col de Voza-Les Houches-Chamonix

• Višinci: 1972 m
• dolžina: 57,2 

malo zahtevnejši del pod Col de Sauce

vstop v slikovito sosesko

po kateri je vsekana pot dobesedno v skale..toda če gredo krave na pašo, gremo še mi:)

tokrat celotna ekipa, saj je tudi Klemen vsak dan del poti opravil z nami

brez potiskanja ne gre, danes že drugič

malo dol in nato gor na prelaz in pod goro v ozadju naprej...

nekaj prečenj ni bilo voznih

3. dan: Chamonix-Le Tour-Col de Balme-Les Jeurs-Trient-Col de la Forclaz

• višinci: 2,012 
• dolžina: 36 km

brez jutranjega okrepčila ne gre, sploh če si v Chamonixu

cene so malenkost višje kot pri nas:)

iz Chamonixa proti Col de Balme se odpirajo najlepši pogledi na severno stran Mont Blanca

na vrhu najvišje točke tretjega dne Col de Balme, 2.191. m 

pa gremo dol...

...po pravljični singli z lepimi razgledi..

...malo izpostavljeno, vendar bolj za publiko...

...spodaj pa, kot da bi jo delali palčki (kot je rekel Tomaž)

Trient

prenočišče na Col de la Forclaz

 4. dan: Col de la Forclaz-Bovine-Lac de Champex-Issert-Col Ferret-Curmayer

• višinci: 2205 m
• dolžina: 57,0 km

zadnji dan smo pričeli z 400 višinci mestoma nevoznega vzpona

nadaljevalo se je že lepše 

pogled proti vinogradom nad Martigniyem, ki je več kot 1500 višincev nižje...

...in proti dolini Rhone v Švici

lep spust proti Lac de Champex

ki pa se je končal z zlomljenim nosilcem za menjalnik

končni izdelek

proti zadnjemu prelazu

zadnjih 450 višincev poteka po čudovito vozni stezi

sedaj pa le še v dolino...s kamni, ki jih je Tomaž pobral in vozil na poti

spust iz prelaza je zelo tehnično zahteven, vendar se cilj že vidi...