četrtek, 20. junij 2013

Stenica

Če ni časa, so lahko zanimive tudi ture v bližini doma, meni osebno je v okolici Vojnika najbolj zanimiva Stenica, saj omogoča najmanj dva spusta skoraj do doline. Enega sem opisal že lani, tokratni s spustom po stezi z vrha do Vitanja, pa je po mojem mnenju še bolj zanimiv. Vzpon sem opravil iz Socke, najprej kar po asfaltni stezi mimo številnih lepo urejenih kmetij do zadnje pod Strnadovim travnikom. Nadaljevanje okoli Špičastega vrha je že bolj zahtevno, vožnja poteka po ne preveč strmi, vendar mestoma tehnično zahtevni gozdni vlaki in nas pripelje na idilične travnike pod vršnim grebenom Stenice. Tu se priključi cesta, po kateri sem se pripeljal lani. Tokrat sem najzahtevnejši vzpon proti vrhu opravil po zelo mokrem terenu (verjetno istem kot lani) in po novem z pedali na pine, vendar imam občutek, da je bilo s SPD-ji lažje.

Spust in fotke je opisan na Hribi .net, z MTB vidika je v zgornjem delu lepo tekoč, večinoma poteka po gozdnih vlakah, pod kmetijo pa se prične precej zahteven del, s številnimi tehničnimi detajli, katerih del sem tudi stopil s kolesa. Upam, da bolj zaradi velike razmočenosti zemlje in skal:). Ni lepše, kot če se lahko po stezi pripelješ do doline in tudi tokrat je bilo tako, saj se le ta koča pri prvih hišah v trgu.

Ture v bližini:


GPS sled

Zahtevnost vzpona: V3 (zadnji del do vrha V6)
Zahtevnost spusta: S3 (del pod kmetijo Steničnik S6)





večina vzpona poteka po urejeni pokrajini

pod vrhom se na kratko odpre razgled na Vitanje

najbolj strm del poti proti vrhu





petek, 14. junij 2013

Nanos

Nanos sem obiskal že dvakrat, kljub temu pogorje ponuja obilo alternativnih možnosti za spuste in enega takih sva si z Borutom izbrala tokrat. Turo na Nanos sem izbral kor umik od razmočenega terena v Osrednji Sloveniji, toda letos nam vreme res ne gre na voljo, saj sva tudi na Primorskem ves čas bežala pred nevihtami. Sva pa doživela novo izkušnjo, vožnjo po stezah, kjer so nama družbo delali pravi hudourniški potoki:)

Vzpela sva se po glavni cesti do lovske koče in dalje po makadamu na vrh. Bolj zanimiv je bil spust po klasiki mimo cerkve Sv. Hieronima nazaj do lovske koče. Prvotno sva nameravala okoli Šentviške ture, vendar sva zaradi močnih neviht nadaljevala spust po stezi proti Podnanosu, kjer sva pazila, da je bilo steze čim več in razen dveh krajših asfaltnih odsekov sva se do Podnanosa pripeljala po singli, na koncu celo po lepo urejeni MTB stezi.

Zahtevnost vzpona: V3
Zahtevnost spusta: S4

Ture v okolici:


Ocena

Dejavnik zabave: 5/5 
Pokrajina: 5/5
Kondicija: 4/5
Tehnika: 3/5







z vrha


prvi del spusta je hiter in nezahteven

proti Sv. Hieronimu


malo nižje postane bolj strmo in tudi razgledno




pod lovsko kočo pa kar po "hudourniku"
še malo vode...
nižje v gozdu pot ni zahtevna

za dobro turo tudi avta ni škoda:)



četrtek, 2. maj 2013

Čemšeniška planina

Še eden od zanimivih Zasavskih vrhov, ki ga je vredno obiskati. Ob raziskovanju najbolj zanimive variante, sem pazil, da je bilo ob vzponu čim manj asfalta in makadama, ob spustu pa čim več stez. Mislim, da je izbrana varianta vzpona kar ustrezna, spust pa bi, kot pišem v nadaljevanju, malo spremenil.

Vzpon  do vasice Limovce je zlasti v drugem delu precej orientacijsko zahteven, ponuja pa lepe razglede na hribovske vasi in vikend naselja. Do Prvin sem nadaljeval po makadamu, kjer se prične precej zahteven vzpon, ki je verjetno ob suhem v celoti vozen, tokrat pa sem moral v koreninastem delu (ki ima sicer obvoz) in še enkrat višje, nekaj metrov peš. Na grebenu se odprejo razgledi na južno stran in na gola travnata in strma pobočja proti Čemšeniku, ki so se mi zdela zelo vabljiva za spust. Malo naprej od koče se dol spusti ozka potka, ki je bila zaradi strmine in drsljive podlage le delno vozna (sestopal sem na zavojih in še na enem mestu tik pred koncem najtežjega dela). Nižje se spremeni v lepo gozdno stezo, ki se izteče v vas Jesenovo.
Omenjeno stezo sem izbral glede na razpoložljive informacije, ki jih na netu ni bilo ravno na pretek. Naknadno sem izvedel, da so južni travniki Čemšeniške botanično zaščiteni in da je (bo) vožnja po pobočjih prepovedana in ker je hkrati steza zelo zahtevna, vožnje v tem delu ne priporočam. Seveda kljub temu ni skrbi za zaskrbljenost, saj se gotovo najde kakšna lažja in lepša alternativa.

Iz vasi Jesenovo sledi vzpon na sedlo, kjer se vrnemo na savinjsko stran in dol, najprej po makadamu, nato po stezi do Zajčeve koče. Po kratkem vzponu sledi lep in nezahteven spust v Tabor.

GPS sled zaradi prepovedi vožnje po južnih pobočjih ni objavljena.

Ture v okolici:


Zahtevnost vzpona:
  • Ločica - Prvine: V3
  • Prvine - koča V5
Zahtevnost spusta:
  • koča-Jesenovo: S4 (prvi del po travnatih pobočjih S6)
  • Zajčeva koča-Loke S3


Ocena:

Dejavnik zabave: 
Pokrajina: 
Kondicija: 
Tehnika: 





lepa pristopna potka do koče

zelo zahteven, strm prvi del spusta od koče


nižje v gozdu poteka lep spust po širrki poti

Zajčeva koča

četrtek, 4. april 2013

Sabotin, Skalnica

Letošnja zima in deževno vreme se nikakor nočeta posloviti in na hitro je bilo potrebno najti nekaj zanimivega in suhega. Mislim, da mi je z izbrano turo kar uspelo. Nad Solkanom se dvigujejo trije vrhovi z višino cca 600 višincev, torej Sabotin, Skalnica in Škabrijel. Izbral sem prva dva in delno spust iz tretjega in nabralo se je za dobrih 1200 višincev. 

Ture v bližini:


SABOTIN
Vzpon sem opravil po asfaltu po italijanski strani, pod vrhom pa sem prečil na našo stran. Prečenje po grebenu mimo številnih ostankov prve vojne je zelo težavno, toda vozno več ali manj vse. Spustil sem se mimo razvalin dveh svetnikov (sv. Valentina in Tita :)) nazaj na cesto, kjer sem 60  višincev zaradi zame pretežkega dela, prehodil. Mislim, da obstaja tudi obvoz, ki se ga splača uporabit. 

Ocena prečenja: 5/5
ocena spusta: S6 (zgornji del in tudi po prečenju ceste), del v sredini zame nevozno 


grebensko prečenje čez Sabotin poteka mimo številnih ostankov vojne

razgledi so odprti na vse strani, na določenih delih je tudi malo izpostavljeno

pogled proti Gorici


SKALNICA (tura je bila vožena, ko na Skalnici še ni bilo sledi o bike parku...:)
Čeprav obstajajo gor vzponi tudi po stezah, sem jo mahnil kar po asfaltu. Za spust pa seveda asfalt nikakor ni dober in našel sem pravo poslastico direktno dol v Grgar. Malo po občutku (na podlagi videoposnetka) in malo na pamet sem našel pravo poslastico, ki na začetku zaradi divjega spusta s ceste, to ne izgleda, nato pa se spremeni v lepo singlo, vredno ponovitve. Nadaljeval sem po prečnici pod Škarbrijelom in pod Kekcem in se po lastni varianti po singli pripeljal direktno do prvih hiš v Kromberk.


Ocena spusta: S5 (spust v Grgar)

spust v Grgar 

pot je tekoča in zelo serpentinasta



nedelja, 25. november 2012

Mrzlica, Klobuk

Odlična tura za prehodna obdobja, če jo primerjam s Kumom, Kopitnikom ali Šmohorjem, ki sem jih vozil na tem koncu do sedaj, je najbolj zanimiva. Čeprav mogoče ne izgleda, je le nekaj metrov nižja od sosednjega Kuma na drugi strani doline, zato sem z malo raziskovanja našel zanimivo varianto, ki poteka po singli vse od vrha do doline, zaradi dveh vzponov pa se je nabere kar za 900 višincev, kar za sredogorje ni zanemarljivo.

Poleg solidne višinske ob lepem vremenu tura ponuja lepe razglede, saj je veliko odprtih travnikov, kjer na vzponu pogled sega na sever, na spustu pa bolj na okoliške vrhove in mesta v dolini. Najbolj me je presenetil spust, ki je precej tehnično zahteven, zlasti del od smučišča do Hrastnika zahteva že kar izurjenega kolesarja, saj v celoti poteka po izpostavljeni stezi s precej tehničnimi deli. Takšne steze v Zasavskem koncu nisem pričakoval:)

Zahtevnost vzpona:
  • V3 (Hrastnik-Čeče-Podmeja)
  • V4 (Podmeja-Mrzlica)
Zahtevnost spusta:
  • S5 (od vrha do travnika in od Klobuka do Hrastnika, slednji ima dele S6)
Zanimivost prečenja:
  • P5/5 (od travnika pod vrhom preko Kala in smučišča vse do Klobuka) prečenje gre večinoma dol, preko lepih travnikov, od smučišča dalje (potrebno je na kratko peš) se prične zanimiva, izpostavljena in ozka prečnica
Ture v bližini:

GPX iz Podmeje
GPX iz Hrastnika




steza se prične direktno izpred koče

"presidente" na vrhu Kala


po travnikih mimo Doma na Kalu
prečenje od smučišča proti Klobuku je precej izpostavljeno


korenine so zelo pogoste, na tem delu še v kombinaciji s strmino

lepa steza proti koncu spusta

sreda, 24. oktober 2012

Dovška planina - sedlo Mlinca

Z Mihom sva izkoristila še zadnje dneve pred snegom in opravila zelo lepo turo na planino Dovško Rožco in dalje preko sedla Mlinca v Dovje. Tura je že skoraj slovenska klasika, zato je bila tudi že opisana na več mestih. Kljub temu sva pod sedlom Mlinca zašla na spodnjo pot in 10 min porivanja nama ni ušlo,kar pa vseeno ni zmanjšalo lepote in zanimivosti ture. V spodnjem delu, ko pot prečka cesto, sva sledila sledi bajkov in se nižje izgubila v gozdu in med električnimi pastirji.

Ocena ture:
  • vzpon: v celoti poteka po makadamu; V4 (od zadnje serpentine V5)
  • prečenje P5/5 (prečnica s čudovitimi razgledi na Kepo in Julijce, vozna v celoti)
  • spust: S5 (gotovo eden lepših spustov v Karavankah)
GPS sled

Druge ture v okolici:


Ocena

Dejavnik zabave: 5/5
Pokrajina: 5/5
Kondicija: 4/5
Tehnika: 4/5






prvi razgledi se pričnejo že kmalu nad Dovjem

zadnji vzpon proti planini, odpre se tudi pogled na greben Karavank

prečenje z razgledom na Julijce


pod Kepo, tik pred pričetkom spusta



ponedeljek, 22. oktober 2012

Porezen

Osvežitev 2024:
Še ena varianta z juga, GPX

Zelo razgledna tura z dolgim in zanimivim spustom v Hudojužno. Turo sem pričel pri kmetiji Zgaga na cesti Železniki - Petrovo brdo in po makadamu nadaljeval do Jureža, kjer je potreben le majhen spust do nadaljevanja vzpona mimo kmetije Urh in Pavlin. Kmalu se svet odpre in preko obsežnih pašnikov se kar pošteno vzpenjamo po vedno slabši cesti proti vrhu, kamor pripelje skoraj steza. Iz poti se odpirajo lepi razgledi na Spodnje bohinjske gore na severu in po cerkljanskem hribovju na jugu. Pričetek spusta do gozda je bil zaradi mokrega terena netekoč, v nadaljevanju pa je šlo vedno bolje in z užitkom, kljub temu pa sem na enem mestu zaradi strmine in moče še enkrat sestopil za cca 100 metrov. Do avta sem se vrnil po glavni cesti.

Zahtevnost vzpona: V5
Zahtevnost spusta: S4 (začetek do gozda S5, in mesto pod Drnulkom S6, mesto S7)
višinska razlika: 1.467 metrov

Ocena

Dejavnik zabave: 4/5 (peš detajli)
Pokrajina: 4/5
Kondicija: 4/5
Tehnika: 3/5






Že prvotna tura na Porezen je bila zanimiva, tokrat smo jo še izboljšali s spustom z vrha in z dodatkom čudovite mulatjere. Tudi začetek ture smo opravili nekoliko drugače, vzpeli smo se kar iz Petrovega brda in mimo kmetij Podhočar in Majdelc do Jureža. Bližnjica verjetno ni nič lažja od poti preko Zgage, je pa gotovo razglednejša in bolj MTB-jevska. Nadaljevanje ponuja vedno več razgledov na okoliške vrhove in lepo vzdrževane kmetije, na kratko se pokaže tudi Triglav. Proti vrhu se cesta spremeni v mulatjero, ki se postavi kar precej pokonci. Vreme smo imeli prekrasno in prehod čez rob, ko se odprejo pogledi proti južnim bohinjskim goram in dalje vse do Dolomitov, je resnično fascinanten.

Kot trening za mulatjere nad Sočo smo se od koče na vrh po strmi stezi seveda zapeljali (eni bolj, drugi manj) in v nadaljevanju spustili nazaj po vršnm grebenu proti lovski koči, kjer smo na sedlu zavili na čudovito mulatjero, ki preči celotno južno pobočje Porezna. Le ta je v celoti vozna in tudi ustrezno vzdrževana. Spust proti Hudijužni je zanimiv, tokrat sem pod Durnikom sestopil le na delu pred kratko prečnico, na delu pod njo pa je s kratko prekinitvijo šlo v celoti. Kot "poslastica" na celotno turo pa na koncu sledi še 400 višincev vračanja na Petrovo brdo. Tudi to smo zmogli, je pa na koncu veliko bolj pasal pir na sedlu.

Zahtevnost:
  • vzpon: V4 (del od zadnjega sedla do vrha S6)
  • prečenje: P5/5 (prečnica pod Poreznom)
  • spust: S4 (del pod Durnikom S6, mesto S7)

Ocena

Dejavnik zabave: 4/5
Pokrajina: 4/5
Kondicija: 4/5
Tehnika: 3/5







zadeli smo krasen jesenski dan

proti vrhu se odpre pogled skoraj na vso zahodno Slovenijo

cesta postaja vse slabša, razgledi pa vse lepši


spust z vrha je precej strm, vendar vozen v celoti

prečnica pod Poreznom





tehnične mojstrovine pred 70 leti (mulatjera) in danes (mi junaki:))

od tukaj pa samo še dol...


Stelvio

Stelvio je pogost cilj, v različnih oblikah sem prelaz in okolico prevozil že nekajkrat. Ampak še vedno ostaja zanimiv cilj, saj se vsako le...