Razor-Dobrenjščica

Staremu opisu so dodane nove fotke...

Po mojem mnenju najlepša tura v Sloveniji in ena najlepših v Alpah, odlikuje jo izjemna prečnica od planine Razor do Dobrenjščice in zanimiv in dokaj zahteven spust do izvira Tolminke. O turi je na internetu napisanih že veliko reportaž, zato kaj novega ni dodati. Prečnico lahko načrtujemo v veliko kombinacijah tur, vozna je v obe smeri, pristopov nanjo je veliko in dve najlepši kombinaciji sta opisani tudi na tej strani.

• Ljubinj-Sela nad Podmelcem-planina Temna brda-Lom-Razor-Kal-Dobrenjščica-izvir Tolminke (modra linija na karti)

Obvoz okoli Kobilje glave je zanimiv in precej manj obiskan, zaradi mulatjere nad vasjo Sela nad Podmelcem pa zahteva več kondicije, kot direkten vzpon preko planine Stador; Ocena V4 (pod planino Temna brda V5)

Zanimivost prečenja: P5/5; lepšega prečenja ne poznam, primerljivo je z znamenitim Bindervegom, zlasti od planine Kal do Dobrenjščice je izredno razgledno, na mestih je sicer potrebno za nekaj metrov sestopiti, kar pa ne moti.

Zahtevnost spusta: S6 (nekdanja mulatjera se je spremenila v ozko stezico, mestoma zelo prepadno, vendar v celoti vozno; v dolini je priporočljivo najti zanimivo stezo ob Tolminki ki je obširno opisana na Jiržijevi strani v komentarjih)

Ocena

Dejavnik zabave:
Pokrajina:
Kondicija:
Tehnika:

pričetek na planini Razor

prvi del poti proti Kalu je lepo po ravnem

pogled nazaj proti planini Razor

prehodov hudournikov je kar precej, vendar noben ni kritičen

proti planini Kal je precej naporno, kljub temu gre v celoti s kolesom

na planini pa je vse poplačano

piva gor ni za pričakovati, čeprav bi pasalo:)

nato pa se odprejo pogledi proti Krnu

in pričetek najlepšega dela:)

na polovici prečnice je potrebno preko malo bolj zahtevnega in izpostavljenega hudournika

pogled proti Prehodcem in novim izzivom, ki bodo počakali na drugo priložnost

spust

• Tolminske Ravne-Razor-Kal-Dobrenjščica-Prehodci-mimo Krnskega jezera v Lepeno (rdeča linija na karti)

Tudi vzpon preko Tolminskih Raven je zanimiv in zelo raznolik, zahteva precej napora po mulatjeri med Ravnami in Razorjem (V6, ostalo V3). Če se želimo mulatjeri izogniti v celoti, se do Razorja povzpnemo po cesti iz Ljubinja. Prečnica do Dobrenjščice je opisana zgoraj, nadaljevanje je enako dramatično, obkroža nas čudovita pokrajina, lepi razgledi, izpostavljena potka, pogled na divje kamite plazove v dolini Tolminke in tudi precej naporen, vendar skoraj v celoti vozen vzpon na Prehodce (tudi ta del je P5). Spust proti Koči pri Krnskem jezeru je lahek in simpatična predpriprava na kamniti rokenrol do Lepene, kjer je potrebna velika zbranost, kondicija, pogum in znanje (S6).

Ocena

Dejavnik zabave:
Pokrajina:
Kondicija:
Tehnika:

Jepca-Kresišče iz Koroške

Krog okoli Kresišča z dvema spustoma proti Baumgartnerju in v dolino Belce je opisan že na več mestih. Ko sem jih študiral, me je motilo to, da se v višini cca 150 višincev v dolini Belce peljemo po cesti. Zato sem zadevo obrnil nekoliko na glavo in nastala je tura, ki sva jo z Borutom pričela in zaključila skoraj ob Baškem jezeru. In izkazala se je za pravo izbiro, saj sva nabrala kar za 1850 višincev spustov po singlah in obiskala precej neznane kraje, kjer ni manjkalo gorskih kmetij in celo gradov...

Po začetnem ogrevanju po gozdni cesti proti Altfinkensteinu sva kar na slepo zavila na pot proti Zwanzigerju, ki je bila za gor kar zahtevna - V5 (lepša je za dol), nadaljevanje mimo Baumgartnerja po prečnici proti cesti za Jepco je pestro, vendar v celoti vozno, cesta na Jepco pa ni nič posebnega. Spust v Belco sva opravila kar z vrha Jepce, pot sva našla mimo lovske preže, čez poseko in dol po gozdni vlaki do ceste, ki pa ni nič posebnega, bolj je važno, da sva se izognila makadamu:) Nadaljevanje spusta je seveda čisto druga pesem, izredno pestro in polno tehničnih ovir (S6, mesta S7). Tokrat sem, razen zadnjih dveh ovinkov, peljal vse.

Tudi naslednji vzpon proti drugemu spustu, je pester, zlasti steza pod Tišlerco in Grajščico. Tokrat sva poskusila po stezi, ki pelje naravnost od sedla med Kresiščem in Grajščico, ki je celo večinoma vozna, tudi vzpon na greben je vozen, po grebenu pa ne gre v celoti. Druga možnost s spustom na pašnike spodaj in nato pod Maloškim Poldnem nazaj, je verjetno lažja. Spust je zanimiv, po tehnični zahtevnosti me je presenetil (S6), saj sem pričakoval lažjega. Spodnji del pod Baumgartnerjem poteka po enostavni singli, pod gradom pa se le ta zopet spremeni v tehnično zanimivo stezo (S5). Kakšen fantastičen dan...

GPX

Ture v bližini:

• Trupejevo Poldne-Jepca
• Vošca

Pri Zwanzigerju se pričnejo prvi razgledi na koroška jezera

višje smo, lepše se vidi ...

avstrijsko stran kosijo in je brez rož, na naši strani pa pravi botanični raj..ni vse v urejenosti:)

vzpon proti Kresišču in pogled na Kepo

lep vzponček in čudovita planina pod Grajščico

proti Kresišču

na grebenu 

Altfinkenstein

vzhodno Pohorje

Celjska MTB runda je tokrat opravila prečenje vzhodnega Pohorja. Gre za celodnevni podvig, ki smo ga začeli v Celju in se z vlakom odpeljali v Maribor, od koder smo se po makadamu povzpeli do Bolfenka. V poletni vročini je ta varianta vzpona zaradi severne in senčne lege gotovo bolj priporočljiva, sicer pa je bolj zanimiva (in zahtevna) tista po smučišču.

Nadaljevali smo po grebenu proti Arehu, Šumiku, Klopnemu vrhu in Rogli. Večinoma smo sledili slovenski planinski poti, v prvem delu je trasa zelo obljudena in zelo široka, nadaljevanje je lepše, včasih prav idilično po smrekovih gozdovih. Razgledov ne pričakujte, tura gre le redko po gozdnih jasah, sicer pa v gozdu. V delu med Glažuto in Klopnim vrhom smo si turo popestrili z varianto pod cesto, ki je tehnično in kondicijsko bolj zahtevna. Torej, prečenje je zanimivo, cca polovica poteka po gozdnih poteh, ostalo po makadamu, manjka le kakšen razgled...

Spustili smo se v Vitanje, prva polovica spusta (do cca 1100 nadmorske višine) poteka po lepi in tekoči singli, v spodnjem delu pa se izmenjujejo makadamske ceste, prečenja pašnikov in gozdnih vlak. Od Vitanja nas je čakal še asfaltni spust v Celje, ki pa smo ga popestrili z vmesnim postankom v Novi cerkvi, kjer so imeli pravo vaško veselico:).

Zahtevnost ture:

• vzpon: V3
• prečenje: P2/5 (enostavno, menjavanje makadama, vlak in steze, brez razgledov)
• spust: S3

GPS sled in karta

od Bolfenka do Areha

Koča na Glažuti

med Klopnim vrhom in Peskom je kljub vročemu poletju vedno veliko vode...in blata:)

najlepši del poti čez barja

proti Pesku

tudi lepi detajli po gladkih stezah se najdejo

Matajur

Osvežitev 2023:

Ker se pot okoli na Livek neverjetno vleče, sem iskal krajšo varinato na vrh. Do planinske koče Pelizzo na koncu asfaltne ceste pelje veliko cest, midva sva šla mimo vasi Nadbardo in Medveži, saj se dvigne iz doline, v katero pridemo če vozimo celoten Matadavn. Od koče sledi precej strma pot, kjer je treba nekajkrat sestopit, sicer pa je večinoma vozna (seveda kakor za koga). Naklon je precej podoben tistemu od slovenske koče pod Matajurjem gor, meni je bila solidna in se ne bom več gor vozil okoli na Livek.

Matadavn tokrat v celoti do doline in tudi tu lahko rečem, da ne grem več na Sovodenj. Spodnji del postreže z dvema kar konkretnima skalnatima odsekoma in je zelo zanimiv, vredno ponovitve.

GPX - vzpon iz Italije

________

Ponovitev Matajurja, ki nikoli ne razočara... Tokrat smo spust opravili v Sovodnje in strinjam se, da je to boljša izbira, saj se po stezi spustimo praktično v dolino. Sicer pa je spust precej tekoč, ovire so redke in je primeren tudi za manj izkušene AM-jevce.

Vzpon poteka najprej po asfaltu nato po makadamu, kjer ni težav (če je kondicija, vzpon je dolg), nato preidemo na lepo mulatiero, ki se zaključi na travnikih in zadnji del po poti mimo planšarije je precej zahteven (V5)

GPX-vzpon iz Livka

verjetno ena bolj fotografiranih točk

mulatjera proti vrhu je brez ovir

koliko kolesarjev je na fotki?

proti vrhu

gremo dol 

malo smo se šli še foto shootinga:)...

vmes je potrebno tudi malo gor in dol, vendar nič motečega

to so najtežji detajli na turi

zadnji del spusta tik pred vasjo Gorenji Barnas

opis iz 2011

Čeprav najlepši spust z Matajurja poteka v celoti po italijanski strani, se mi kljub temu zdi smiselno, da je uvrščen med najlepše MTB ture v Sloveniji. Matajur je pozicioniran na odlični lokaciji, saj se z vrha ponujajo odlični razgledi na Julijce in Dolomite, pa tudi severni del Jadranskega morja je v lepem vremenu kot na dlani. Tura tehnično ni pretirano zahtevna, zelo je primera za kakšnega nadobudnega začetnika z osnovno kondicijo.

Turo smo pričeli v Idrskem in se kar po glavni cesti odpeljali na Livek, nadaljevali do zadnjih vasi pod Matajurejm, kjer se prične makadam, za Mrzlim vrhom pa precej zahtevnejša in zaraščena mulatjera. Končni vzpon po južnih pobočjih proti vrhu poteka po strmi poti  in ta del je tudi najtežji del ture. Spust poteka po najdaljšem grebenu v smeru juga in je ena sama uživancija; samo dol, dol in še enkrat dol...končali smo v vasi Mecana in imam občutek, da bi se z malo orientacije dalo pripeljati vse do Špetra...

Zahtevnost vzpona: V3 (zadnji vzpon proti vrhu S4)
Zahtevnost spusta:  S4

Ocena

Dejavnik zabave:
Pokrajina:
Kondicija:
Tehnika:

razgledi preko Soče so prekrasni

Foto: Picassa (Boštjan Berlec)