Turo sem pred leti že vozil, toda nisem jo uvrstil med lepše v Sloveniji zaradi dejstva, ker sem izbral prečnico pod Hruškim vrhom, za povrh pa sem zgrešil še spust v Dovje. Sedaj sva z Borutom turo opravila v originalni izvedbi in zopet se je izkazala kot precej težavna zaradi neprestanih tehničnih težav na celotni trasi, ki so zahtevale precej krajših sestopanj, meni osebno pa sta bila moteča tudi dva daljša peš vložka.
Štartala sva v smeri Plavškega Rovta, kjer sva nadaljevala mimo pašnikov in gozdov do Planine pod Golico, od koder sledi klasični vzpon po makadamu. Na sedlu Kočna se pričnejo razgledi, ki se nadaljujejo ves čas prečenja, pričnejo pa se tudi tehnične težave in proti koči, pa tudi naprej proti Jekljevemu sedlu, je že potreben kakšen krajši sestop. Sledi daljši peš vzpon na južna pobočja Petelinjeka, kjer se pričnejo pašniki in prečenje le teh me je jezilo tudi že ob prvem obisku, saj so stopinje od krav zelo uničile pot. Prvič sem turo vozil poleti in očitno jo bom moral še spomladi, da vidim ali je takrat kaj bolje. Proti Hruškemu vrhu sledi drugi daljši odsek, ki ga je potrebno narediti ob kolesu, nadaljevanje proti Dovški planini pa je zopet zelo zanimivo.
Tokrat sva našla spust iz planine v Dovje, prvi del do ceste je precej strm, drugi pa lep flow, seveda pa je tisti iz sedla Mlinca zahtevnejši.
Zahtevnost ture:
- Vzpon: V3 (cesta na sedlo Kočna V5)
- Prečenje P4/5 (lepi razgledi ves čas, odlična podlaga, potrebnega je precej tehničnega znanja, sicer pa razgibano prečenje s precej sestopanj, dva daljša peš vložka)
- Spust: S5
Ture v soseščini:
Ni komentarjev:
Objavite komentar